Razsodba za 'rop stoletja': Vidmarju enotnih 15, Nosetu pa 14 let zaporne kazni

Sodišče je Dejana Vidmarja in Saša Noseta spoznalo za kriva ropa SKB, ki se je zgodil v noči na 1. november 2005. Ugotovilo je, da je Vidmar sodeloval pri ropu, Nose pa je bil takrat varnostnik v SKB in je pridobil vse potrebne informacije za izvedbo ropa ter seznam imetnikov sefov.

Vidmarju je sodišče prisodilo enotno kazen 15 let zapora, Nosetu pa 14 let. Poleg tega bosta morala plačati še vsak več kot 1,3 milijona evrov kazni. Tožilstvo je sicer za oba zahtevalo po 15 let zapora, njuna zagovornika pa sta predlagala oprostilni sodbi. Sodba še ni pravnomočna.

Po mnenju sodišča ni nobenega dvoma, da sta obtožena storila kaznivo dejanje, kar izhaja iz dokazov in listin v spisu. Vidmarjevo prisotnost na kraju kaznivega dejanja po besedah sodnice Polone Herman dokazujejo materialni dokazi, in sicer DNK sledi ter prstni odtis na PVC vrečki, najdeni na kraju dejanja. Ta po ugotovitvah izvedenca pripada kazalcu Vidmarjeve leve roke.

Nosetovo krivdo pa dokazujejo trije indici, je dodala. Prvi indic je ta, da je imel Nose dostop do vseh informacij okoli sefov, hkrati pa ni nobenih dokazov, da bi lahko kdo drug, ki je prav tako imel dostop do informacij, te tudi posredoval. Storilcem je za pobeg dal na voljo svoje vozilo, je nadaljevala. Ključe je spravil na polico sobe za varnostnike, roparji pa so jih le vzeli in pri tem ga niso vprašali, kje ima avtomobil, hkrati pa so vozilo na parkirišču takoj našli, kljub temu da ni imeli sistema za daljinsko zaklepanje. Prav tako sta bila za Noseta obremenilna dva telefonska kontakta s soobtoženim Radomirjem Cvijanovićem. Ta je zdaj izločen iz postopka, saj ni dostopen organom pregona.

Prijeli so ju šest let in pol po ropu

Rop SKB banke se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in vlomili v 428 sefov. Z ropom je bil SKB oškodovan za najmanj 16 milijonov evrov. Noseta in Vidmarja so policisti prijeli po skoraj šestih letih in pol od ropa, 16. marca 2012. Novembra lani pa sta tudi sedla na zatožno klop.

Poleg njiju je ropa obtožen še Cvijanović ter dva neznanca. Na noč ropa sta bila v prostorih sefov banke SKB dva varnostnika, eden od njiju je bil Nose. Okoli pol enajstih zvečer sta prejela klic moškega, ki se je predstavil za enega od najemnikov, in napovedal svoj obisk. Deset minut zatem sta se dva neznanca pojavila pred prostori sefa in pozvonila, eden od njiju naj bi bil Cvijanović, identiteta drugega pa ni znana. Varnostnik mu je odprl, eden od roparjev pa je vtipkal pravo uporabniško ime in geslo prej omenjenega imetnika sefa. Nato sta moška prišla v sobo za varnostnike, kjer sta oba varnostnika zbila na tla, ter jima z lepilnim trakom močno oblepila oči in roke.

Nato sta v prostore spustila še dva moška, eden od njiju naj bi bil Vidmar. Z dovoza so v bližino sefa pripeljali še kombinirano vozilo, v katerem so imeli orodje za vlamljanje, tudi varilne aparate, ter plastične zabojnike, v katere so pometali pokradene predmete, večinoma gotovino in žlahtne kovine. Po ugotovitvah sodišča so vlamljali Vidmar, Cvijanović in še en neznanec. Cvijanović je tudi onesposobil varnostne kamere. Okoli šestih zjutraj so se s kombiniranim vozilom in Nosetovim osebnim vozilom odpeljali. Tožilstvo ocenjuje, da je Nose roparjem priskrbel vse potrebne podatke, od seznama imetnikov sefov do potrebnih gesel in ostalih koristnih informacij za uspešno izvedbo ropa.

Nose je med sojenjem trdil, da je nedolžen in poudarjal, da je bil tudi sam žrtev. Med ropom je bil poškodovan, zaradi duševnih bolečin pa je tožil delodajalca, varnostno družbo PCA, in se nato z njim poravnal ter dobil 9300 evrov odškodnine. Tudi Vidmar je očitke ostro zanikal.

Preiskovalci so sicer do Vidmarja prišli prek njegovega znanca Zlatana Velića. Policija je pri Veliću zasegla dobrih 16 kilogramov snovi, za katero so sumili, da gre za mamila, snov pa naj bi Veliću dostavil Vidmar. Na podlagi zasežene snovi so policisti od sodišča tudi dobili odredbo za hišno preiskavo pri Vidmarju, ki so mu potem odvzeli biološke sledi. V analizi bioloških sledi so ugotovili, da so te identične tistim, ki so jih našli v sefih SKB.

Sodnica je spomnila, da je Vidmar v preiskavi zatrjeval, da je nedolžen, šele pozneje, na predobravnavnem naroku je predložil odpustno pismo iz neke klinike v Beogradu. S pismom je zatrjeval, da je bil v času ropa na operaciji nosu. Zagovor je po oceni sodišča neprepričljiv, prisotnost na kraju pa dokazuje njegov DNK.

Sodišče je denarno kazen določilo tako, da je od ocenjene škode 16,8 milijona odštelo slabih deset milijonov premoženjsko-pravnih zahtevkov, ki sta ju prijavili dve zavarovalnici, zahtevka ostajata odprta. Teh nekaj več kot šest milijonov razlike pa je razdelilo na pet delov, kolikor je bilo storilcev.

Nosetov odvetnik že napovedal pritožbo

Nosetov zagovornik Gorazd Fišer je napovedal pritožbo. Kot je dejal, obstajajo trije indici, ki to pravzaprav niso. "Ob takšni indični sodbi, so prebivalci Slovenije lahko zelo zaskrbljeni," je dodal.

Tožilka Blanka Žgajnar pa je s kaznima zadovoljna, višina se ji zdi primerna in se najbrž ne bo pritožila. "Indične sodbe so in bodo obstajale. Vsako je treba obravnavati glede na okoliščine in glede na dejanje, predvsem pa glede na indice, ki se jih zatrjuje v konkretni kazenski zadevi," je dejala Žgajnerjeva, ki meni, da so bili v konkretnem primeru indici tako močni, da se je sodišče pravilno odločilo.

Pooblaščenec SKB Stojan Zdolšek je pojasnil, da je sodišče, kar se tiče premoženjsko pravnih zahtevkov, priznavalo glede na to, kar so prijavile posamezne zavarovalnice in pa kar je prijavila SKB, ki je imela materialno škodo zaradi uničenja sefov. "Kot pooblaščenec oškodovanca, ki je takrat doživel hud šok ob ropu, kot ga še ni bilo v zgodovini Slovenje, ocenjujem sodbo kot olajšanje za banko," je sodbo pospremil Zdolšek.