VIDEO: Začenja se velikonočno tridnevje

Začenja se velikonočno tridnevje, ko se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje, njegovega trpljenja, smrti in vstajenja.

Ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres v velikonočnem voščilu pravi, da ''Jezusova velikonočna zmaga nad zlom je in ostaja središče'', ki kristjanom ''zagotavlja premoč dobrega nad zlom, zmago ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo''.

''Na veliki petek je svet zajela tema in tudi nam se marsikateri dan v življenju zdi podoben velikemu petku. Toda svetloba velikonočnega jutra, kot pojemo pri velikonočnem bogoslužju, preganja zlobo in temo,'' pravi nadškof Stres.

Vsem verujočim ljubljanski nadškof želi, da svetloba ob letošnjih velikonočnih praznikih ''obsije tudi vašo življenjsko pot, posebej tiste med nami, ki jih tarejo preizkušnje, izgube in strah''. Po njegovih besedah naj ''svetloba velikonočnega jutra'' verujoče ''utrdi v vedrem zaupanju in pogumnem prizadevanju za vse dobro med nami''.

Nadškof Turnšek: Vsi potrebujemo velikonočno pomlad

Mariborski nadškof Marjan Turnšek je v velikonočni poslanici zapisal, da je človek v sebi ena sama "žeja" po smislu, končno po ljubezni, ki edina more osmisliti življenje. Če te žeje ni mogoče "odžejati" z ničemer, vodi v obup, je dodal. "Tudi letošnje praznovanje krščanske velike noči spet prinaša odgovor: s Kristusovim vstajenjem vse, prav vse, dobi dokončni smisel! Že z obuditvijo Lazarja, ki se je zgodila kakšen teden prej, je Kristus razodel, da je zmagan tudi 'zadnji sovražnik človeka' – to je smrt, ki zdaj ni več zadnji gospodar življenja. Jezusovo vstajenje gre še korak naprej, saj Jezus več ne umrje, kot je Lazar, ampak vstopi v dokončno skupnost večnega življenja z Očetom življenja."

"Kako močno človek res hrepeni po takšnem življenju, razberemo tudi iz tega, kaj vse je danes pripravljen storiti, da bi mejo smrti pomaknili vsaj malo naprej. S pomočjo medicine, alternativnih načinov in celo magičnih sredstev bi ji radi ubežali. A je vse zaman. Res nas tudi Kristus ne reši telesne smrti, nas pa odreši v njej. Omogoči nam smrt živeti na nov način in zato tudi vse ostalo življenje na bolj kakovosten način. Sami, brez Kristusovega vstajenja, poznamo le življenje, zaprto v egoizem, ki se vedno konča s smrtjo. Velika noč pa oznanja, da je tu Nekdo, ki pozna smrt, ki je za življenje. To je smrt, ki je darovanje življenja iz ljubezni. Kristus je edini zmogel smrt na križu, ki predstavlja vrhunec zla v človeku, preobraziti v vrhunec dobrega, ki ga Bog želi podariti človeku," je sporočil.

"Takšne velikonočne pomladi smo tudi letos potrebni vsi: cerkvena občestva, naša domovina in država, ujeta v referendumski krč needinosti, naše družine in podjetja, delavci, ki imajo delo, in oni, ki so ga izgubili; sprejeti in nesprejeti … izkoriščani in ubogi, razočarani in bolni enako kot srečni in zdravi. Morda je težko povezati veliko noč s trenutnim doživljanjem najrazličnejših kriz; osebnih, zakonskih, družinskih in družbenih katastrof, novih vojnih žarišč in vnovičnega teptanja človeškega dostojanstva … A sporočilo je preprosto: samo človek, ki pozablja nase zato, da bi v ljubezni prednostno poskrbel za bolj potrebne, kot je sam, lahko prinese prave rešitve na vseh področjih." Vsem kristjanom, ki letos istočasno praznujejo veliko noč, in vsem ljudem dobre volje želi blagoslovljene velikonočne praznike, "ki naj nas iz zime samoljubne naravnanosti prebudijo v dar drug drugemu iz ljubezni. Kajti le ljubezen preživi smrt! In Bog je ljubezen!"

Živeti pomeni ljubiti življenje in sočloveka

Živeti ne pomeni čakati, da nas bo "življenje ljubilo", ampak pomeni ljubiti življenje in z njim sočloveka – bolnega, zapuščenega, osamljenega, brezdomca, lačnega kruha in lepe besede, v velikonočnem voščilu poudarja evangeličanski škof Geza Erniša. To je ključno sporočilo praznika velike noči.

Velika noč nam po njegovih besedah ne jemlje ne našega veselja in ne trpljenja, jemlje pa nam strah pred hudim in nas oborožuje z upanjem. Kot poudarja, moramo narediti vse, da v naših življenjih dobita priložnost tudi upanje in veselje.

"Praznovanje letošnje velike noči naj nam da moči, da naše hladno srce postane toplo, da naša vera postane živa, da se naše oči odprejo za potrebne stvari in da nas naše hrome noge popeljejo tja, kjer moramo uresničevati našo človečnost. Verjamem, da nam bo zaradi take odločitve praznovanje še prijetnejše," je pred nedeljskim praznikom dejal Erniša.

Največji krščanski praznik

Na veliki četrtek se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje, praznujejo pa tudi začetek evharistije (posvetitev kruha, vina in občestva) in začetek novozaveznega duhovništva. Po nekaterih cerkvah se na ta dan izvaja obred umivanja nog izbranim moškim, ki predstavljajo Jezusovih 12 apostolov. Po maši se Najsvetejše (hostija oziroma tanek okrogel kruh iz nekvašenega testa) prenese na stranski oltar oziroma v ječo, razkrije pa se tudi oltar, ki ostane razkrit vse do velikonočne vigilije.

Po velikem četrtku v cerkvah do velikonočne vigilije utihnejo orgle in zvonovi, prav tako pa se do tedaj ne opravlja mašna daritev. Velikonočno tridnevje se sklene z velikonočno vigilijo, s katero se konča 40-dnevni post. Katoliško bogoslužje tega dne je najdaljše in najbolj slovesno v letu.