V slovenskih mestih je vedno več avtohtonih kranjskih čebel, sporočajo predstavniki Čebelarske zveze Slovenije. Prav danes so jim na travniku ob ljubljanskem Atlantisu uredili novo domovanje in javnosti pojasnili, da število panjev po slovenskih mestih že nekaj časa narašča. Gre za tako imenovano urbano čebelarstvo, ki ga sicer v tujini poznajo že nekaj časa, pri nas pa dobiva vse večjo veljavo v zadnjih nekaj letih.
Eden od začetnikov tovrstnega čebelarstva Franc Petrovčič, znan po tem, da je pred štirimi leti postavil panje na strehi Cankarjevega doma, je dejal, da v štirih nakladnih čebeljih panjih domujejo štiri čebelje družine, ki lahko na vrhuncu svojega razvoja štejejo tudi več kot 50.000 čebel, vsaka družina pa lahko na leto v povprečju proizvede okoli 18 kilogramov medu.
Prepričan je, da bo med, ki bo nabran v bližnji okolici priljubljenega ljubljanskega trgovskega središča enako dober in kvaliteten, kot med, ki je nabran na podeželju. Kot pravi, so namreč ljudje že pred štirimi leti govorili, da bo med siv in neokusen. "Zato smo med poslali v Bremen na raziskave, kjer se je pokazalo, da med nima težkih kovin, kar bi bila posledica izpušnih plinov, zaradi mestnega okolja pa ne vsebuje fitofarmacevtskih sredstev," je pojasnil.
Urbano čebelarstvo torej nikakor ni nekaj novega. Na strehah svetovnih prestolnic čebelnjaki niso redkost že več desetletji, v Sloveniji pa je mestno čebelarstvo prisotno šele zadnji čas. Po pomoru številnih čebeljih družin pred nekaj leti je postala skrb za avtohtono raso kranjske čebele še toliko večja.
Ali urbano čebelarjenje pomeni tudi večjo nevarnost pred piki čebel?
Pri besedni zvezi "urbano čebelarjenje" ima marsikdo pomisleke; češ da čebelarjenje v mestih ni mogoče, da čebele nimajo zadosti virov hrane in da bodo čebele ogrožale ljudi. Vendar so pomisleki odveč, pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. V mestu je veliko rastlin, ki se nahajajo v mestnih parkih, zelenicah, drevoredih, zasejanih gredicah, kjer lahko čebele najdejo medičino in cvetni prah. Po navadi te rastline tudi niso škropljene proti škodljivcem in kot takšne zagotavljajo čebelam kakovostno hrano. Čebele pa tudi ne letajo po mestu in ogrožajo ljudi, ampak si v bližnji okolici poiščejo kakšen pašni vir in se posvetijo nabiranju medičine, mane ali cvetnega prahu. "Pašna čebela redkokdaj piči, to se zgodi le, če jo po nesreči pohodimo ali stisnemo, pik je samo njen obrambni mehanizem," pravi.
Poseben del projekta "Pomagajmo čebelici v mestu" pa je namenjen tudi mladim. Ker je povprečna starost čebelarja okoli 50 let, bodo skušali zanimanje pri mladih vzbuditi tudi z natečajem. V spomladanskem delu natečaja bodo osnovne šole povabili k sajenju medovitih rastlin, postavitvi rož na okenske police in ureditvi okolice v čebelicam prijazno okolje. Osnovni šoli, ki bo zmagala, bodo postavili učni čebelnjak. "Učni čebelnjak v urbanem okolju bo pomembno prispeval k razvoju čebelarstva pri mladih, ki jim takšno znanje zagotovo ne bo odveč. S projektom Ohranimo čebele, ki se je po zaslugi BTC City Ljubljana preselil v mesto, želimo spodbuditi zanimanje mladih v mestu za čebele, povečati število krožkov v urbanih osnovnih šolah, spodbuditi prebivalce mesta, da posadijo več medovitih rastlin, osveščati splošno javnost o pomenu čebel in odpreti širši dialog o skrbi za čebelam prijazno okolje," je še poudaril Noč.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.