VIDEO: Slovesno odprli prvi del avtocestnega odseka med Draženci in Podlehnikom

Danes so prometu predali prvi del odseka podravske avtoceste A4 med Draženci in Gruškovjem. Gre za 7,3 kilometra dolg odsek štiripasovnice med Draženci in Podlehnikom. Odsek so začeli graditi julija 2015. 

Slovesnega odprtja ceste so se udeležili tudi premier Miro Cerar in minister Peter Gašperšič in predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic:

Celoten odsek v skupni dolžini 13 kilometrov je v prvi vrsti namenjen izboljšanju kakovosti življenja ljudi v regiji ter povečanju prometne varnosti. Ker leži na povezavi med dvema mednarodnima prehodoma Šentilj in Gruškovje, pa bo omogočil tudi nemoten daljinski in mednarodni promet skozi našo državo, so sporočili z Darsa. 

Preostalih šest kilometrov do slovensko-hrvaške meje bo Dars zgradil do jeseni 2018. S tem bo tudi v celoti dograjena skupno 33 kilometrov dolga podravska avtocesta A4 med Slivnico (Mariborom) in Gruškovjem, ki predstavlja del celovitega vseevropskega prometnega omrežja.

Ker bo nova avtocesta potekala po stari glavni cesti G1-9, bo v sklopu investicije med Draženci in Gruškovjem zgrajena tudi nova vzporedna cesta v dolžini 13,9 kilometra, kot povezovalna cesta med kraji ob trasi avtoceste in kot dostop do okoliških zemljišč. Do zdaj je bila v sklopu dokončanja 7,3 kilometra avtoceste med Draženci in Podlehnikom zgrajena nekaj več kot polovica nove vzporedne regionalne ceste, po kateri že poteka promet.

Kdo je gradil? 

Pogodbeni izvajalec del na prvem delu odseka med Draženci in Podlehnikom je bil konzorcij domačih gradbenih podjetij: SGP Pomgrad kot vodilni partner ter Gorenjska gradbena družba, novomeški CGP in Cestno podjetje Ptuj. Pogodbena vrednost del je znašala 68,6 milijona evrov, so navedli na Darsu.

Pogodbeni izvajalec drugega dela odseka (med Podlehnikom in Gruškovjem) pa je sarajevski Euro-asfalt, pogodbena vrednost del znaša 63,7 milijona evrov. Naložba v avtocestni odsek se financira iz lastnih sredstev investitorja DARS, d. d., sredstev programa Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) Evropske unije, sredstev kohezijskega sklada EU in kredita Evropske investicijske banke, so še pojasnili.