VIDEO: Rajanje na železniški postaji v Ljubljani; med potnike razdelili 4500 slovenskih zajtrkov

Ljudje že dolgo niso več vajeni, da jim je kakšna stvar podarjena, zato so danes mimoidoči na ljubljanski železniški postaji s precejšnjim zadržkom prevzemali pakete slovenske hrane, zaradi katere je veselo dogajanje pravzaprav potekalo. Ob jutrišnjem Dnevu slovenske hrane se namreč že danes vrstijo nekatere aktivnosti in dogodki. V Ljubljani so tako na primer Mercatorjevi zaposleni na železniški postaji razdelili 4500 vrečk s slovenskim zajtrkom.

Kot nam je zaupal Tadej, eden od zaposlenih, so bili v vsaki vrečki izdelki slovenskega porekla, in sicer dve rezini kruha ali pekovskega peciva, dva decilitra mleka, jabolko, zavitek masla in topljenega sira. "Nekateri so bili precej presenečeni, niso upali takoj vzeti paketa," je dejal in pojasnil, da očitno ljudje nismo več vajeni, da bi nam bilo lahko kaj podarjeno. Začudenju je v največ primerih sledilo veselje in zadovoljstvo. "Seveda sem vesela. Rada imam slovenske proizvode. Manj kot hrana potuje, boljša je," je dejala Urša, ena od mimoidočih, ki se je razveselila paketa slovenskih izdelkov. Ravno slednja njena trditev pa je tudi eno od glavnih sporočil pristojnega ministrstva, ki si že od uvedbe projekta Tradicionalni slovenski zajtrk prizadeva, da bi na slovenskih mizah ohranili domačo hrano.

Janja Kokolj Prošek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za 24ur.com dejala, da se potrošniki vedno bolj zavedajo, da hrana, ki je pridelana na slovenskih tleh, ni prepotovala na stotine kilometrov in je zaradi tega bolj sveža in bolj zdrava, ter da s kupovanjem te hrane pomagamo lokalnim, domačim pridelovalcem in s tem ohranjamo delovna mesta. "Veseli nas, če tudi trgovci na takšne načine obeležujejo dan slovenske hrane in da povečujejo ponudbo lokalne hrane. Pridelava in predelava hrane daje namreč delo 90.700 ljudem v Sloveniji in tovrstne pobude pomagajo ohranjati ta delovna mesta,« pravi.

Kot pravi, je ministrstvo ob koncu lanske kampanje izvedlo anketo, ki je pokazala, da 68 odstotkov potrošnikov vedno pogosteje kupuje živila slovenskega porekla. Tretjina potrošnikov ob nakupovanju hrane izbere več kot polovico slovenskih izdelkov. 31 odstotkov vprašanih po njej posega zaradi kakovosti, 26 zaradi večjega zaupanja v slovenske proizvajalce, 24 zaradi svežine izdelkov, 18 odstotkov vprašanih pa slovensko hrano kupuje v podporo slovenskemu gospodarstvu. »Dejstvo je, da ima Slovenija enega najboljših sistemov nadzora hrane v Evropi,« pravi in dodaja, da je lokalno pridelana hrana bolj okusna, ker je pobrana v času dozorelosti.

Jutri se bodo slovenski otroci spet sladkali

Kot je nadaljevala, se bodo sicer glavne aktivnosti odvijale jutri, ko bodo v slovenskih šolah, vrtcih in še marsikod drugod že četrto leto zapored zajtrkovali izključno slovenske domače proizvode. "Praktično so v projekt vključeni vsi vrtci in šole. Na jedilniku bo tudi letos mleko, kruh, maslo, med in jabolko," nam je zaupala. Predvidena sredstva, ki so s strani ministrstva namenjena za jutrišnje zajtrke, naj bi znašala okoli 200.000 evrov, a pravi znesek bo znan šele po tem, ko bodo šole in vrtci za dejanski nakup predložile vse račune.

Čeprav raziskave kažejo, da se zajtrkovanje med otroci in mladostniki v zadnjih letih nekoliko izboljšuje, pa med tednom še vedno nikoli ne zajtrkuje skoraj tretjina slovenskih mladostnikov, opozarjajo. Rednost zajtrkovanja med mladostniki s starostjo upada, slabše je tudi v skupinah mladostnikov z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Prav nepravilne prehranske navade pa lahko vodijo do prekomerne prehranjenosti oziroma debelosti, ki predstavlja resen javnozdravstveni problem, še pojasnjujejo razloge za izvajanje omenjenega projekta.

V srednjih šolah se stanje poslabšuje

V osnovnih šolah in vrtcih dnevno pripravijo okrog 630.000 obrokov. Otroci v vrtcih imajo na voljo povprečno tri obroke (zajtrk, malico in kosilo). Podatki kažejo, da je lani prejemalo po tri obroke več kot 98 odstotkov vrtčevskih otrok, v letu 2006 je bilo takih otrok 91 odstotkov. Iz zadnjih statističnih podatkov o osnovnih šolah je razbrati, da v šoli malica več kot 95 odstotkov osnovnošolcev, nekaj več kot 63 odstotkov jih v šoli tudi kosi, sedem odstotkov osnovnošolcev pa jih tudi zajtrkuje. Delež otrok, ki v šoli tudi kosijo, se je od leta 2006 z 49 odstotkov povečal na več kot 63 odstotkov.

Stanje v vrtcih in osnovnih šolah se, kar zadeva število obrokov, izboljšuje, za srednje šole pa velja ravno nasprotno. Več kot 27 odstotkov dijakov ne uporablja organiziranih načinov prehrane, ki jih nudijo srednje šole (pred štirim leti je bilo takih le štiri odstotke). Največ dijakov si od treh obrokov privošči malico. V letu 2012 je v šolah malicalo 71 odstotkov dijakov (pred štirimi leti še 89 odstotkov).

Statistika ne laže: Pšenice ne pridelamo dovolj, pojemo pa več jabolk kot povprečni Evropejec

Statistični urad je pred dnevom slovenske hrane pripravil tudi več statističnih podatkov glede živil, ki bodo na mizi ob tradicionalnem zajtrku.

Pšenice v Sloveniji ne pridelamo dovolj niti za prehrano ljudi. Lani smo je uvozili več kot 216.000 ton, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Povprečno je Slovenec lani porabil 96 kilogramov (kg) moke, medtem ko jo povprečni prebivalec EU porabi okrog 110 kg.

Prebivalec Slovenije je lani po oceni porabil povprečno okoli 32 kg namiznih jabolk ali malo več kot pol jabolka na dan. To je več od povprečja v EU, kjer prebivalec porabi okrog 20 kg jabolk letno.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se stopnja samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji v zadnjih 13 letih giblje med 113 in 120 odstotki. Prebivalec Slovenije popije na leto povprečno malo več kot 53 litrov konzumnega mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov pa ga porabi še dodatnih 161 litrov, skupaj torej 214 litrov, kar je manj od povprečja v EU.

Samooskrba z maslom je lani padla na 63 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 13 letih. Poraba masla se je na prebivalca na leto v zadnjih 13 letih podvojila z 0,9 kg na 1,8 kg. Kljub temu porabimo v Sloveniji v povprečju še vedno precej manj masla, kot ga porabijo v EU, kjer se povprečje giblje okrog štirih kg na prebivalca. Najmanj masla sicer pojejo Bolgari, Romuni in Španci, manj kot kilogram, Nemci, Belgijci, Francozi in Danci pa ga pojejo povprečno šest ali več kg na prebivalca.

Samooskrba z medom je približno 81-odstotna. Povprečna poraba medu na prebivalca na leto znašal 1,4 kg, s tem spadamo med najbolj sladkosnede, saj ga več v EU porabijo le Grki.

Slovenska gospodinjstva porabijo v zadnjih letih za nakup hrane in brezalkoholnih pijač okrog 14 odstotkov svojih denarnih sredstev. V letu 2012 so četrtino sredstev, porabljenih za hrano in brezalkoholno pijačo, porabila za nakup mesa in rib, 17 odstotkov za nakup kruha in žit, 15 odstotkov za nakup mleka, sira in jajc. Tudi izdatki za brezalkoholne pijače (10 odstotkov) ter sladkor, marmelado, med, sirup, čokolado in sladkarije (devet odstotkov) so se uvrstili pred izdatke za sadje (osem odstotkov) in zelenjavo (sedem odstotkov).