"Na kraj vsake najdbe NUS se moraš odpraviti, kot da to počneš prvič," nam je sredi gozda nad Solkanom le nekaj metrov od dveh najdenih topovskih granat dejal vodja ekipe, ki poskrbi za nevarne ostanke vojn na naših tleh.
OGLAS
Letos mineva že sto let od začetka Soške fronte. V neprestanem obstreljevanju in bombardiranju je v nekaj letih umrlo okoli 300.000 vojakov. Do danes je minilo že celo stoletje, a tamkajšnji gozdovi še vedno niso varni. Topovske granate, ročne in letalske bombe ter mine še vedno pretijo na pohodnike, sprehajalce in nenazadnje tiste, ki se že desetletja trudijo, da bi nas obvarovali najhujšega. Govorimo o možeh, bratih, očetih in sinovih, ki so pripadniki Državni enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Obiskali smo primorsko ekipo in preverili, kako na terenu poteka njihovo delo. Vabljeni k ogledu videoprispevka.
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
FOTO: Arhiv URSZR in Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS
Obdobno uničenje najdenih NUS na poligonu 208, 22.–24. maj 2014. Foto: DeNUS
1/ 19
Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so imeli lani 485 intervencij, v katerih so odstranili 8.690 kosov oziroma 14.543,76 kilogramov nevarnih ostankov iz prve in druge svetovne vojne. Večinoma je šlo za topovske granate, minometne mine, ročne bombe, strelivo in druge ostaline vojn, starih več kot 50 oziroma 100 let in še vedno zelo nevarnih. Statistično so imeli povprečno 1,3 intervencije dnevno, odstranili pa so tudi do 23,8 kosa ali 39,81 kilogramov dnevno.
Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred NUS skozi vse leto po Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe varstva pred NUS, kamor sodijo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje NUS, pa tudi usposabljanje svojih pripadnikov. V njej je 32 prostovoljcev, njeni pripadniki pa so posebej izurjeni in izšolani pripadniki Civilne zaščite, ki praviloma NUS ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje in najdbo sporočijo na številko 112. Sicer pa so pripadniki te enote prostovoljci Civilne zaščite in odstranjevanje NUS ni njihov poklic, temveč prostovoljna dejavnost.
Večino odstranjenih nevarnih ostalin iz prve in druge svetovne vojne so uničili na Poligonu 208 med 22. in 24. majem, in sicer 7.149 kosov v skupni teži 4.230 kilogramov. Ostalo so uničili na kraju najdbe, ker NUS ni bilo mogoče varno prepeljati do skladišča.Takšnih intervencijskih uničenj je bilo lani 28, uničenih pa 129 kosov v skupni teži 990,36 kg. Intervencijsko je bila uničena tudi letalska bomba, najdena avgusta v Mariboru.
Pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS so lani junija prestavili tudi pet morskih min tipa LMB na novo točko odlaganja v slovenskem morju ter odstranili morski mini tipa UMB in BOLLO iz Piranskega zaliva. Opravili so 9 pregledov zemljišč po naročilu investitorjev oziroma izvajalcev gradbenih del. NUS so kljub starosti več kot 50 ali 100 let še vedno zelo nevarna ter lahko ob neprimernem ravnanju eksplodirajo in povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt. Med odstranjenimi NUS so tudi lani prevladovale topovske granate, minometne mine, ročne bombe in strelivo za pehotno orožje. Največ NUS je še vedno odkritih na severnem Primorskem, na ozemlju, kjer je potekala soška fronta.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
Kaj vojska se nebi mogla sprehajati po teh gozdovih pa gledati za neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi? Jasno da z detektorjem kovin. Saj bi lahko po čisto majhne koščke delali dnevno. Če bi to začeli pred 20 leti bi morda bilo danes že kar lep del pregledan
najbolš se seveda zadeve sploh ne dotikat. Že to, da so pustili kameramana blizu med manipulacijo NUSa, mi ne da ravno občutek, da so s prispevkom hoteli ljudi podučiti... Poznam ljudi, ki se ne dotikajo \'\'tega\'\', poznam pa tudi pacjente ki premaknejo dobesedno cel kup granat - če se morda spodaj pod kupom skriva kaka značka ipd.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.