VIDEO: 'Poskusite tudi sami, ni težko!'

Vsi vemo, da bi bilo bolj ekološko in vse bolj nujno potrebno uporabljati javni prevoz in namesto v avto sesti na kolo, a kot je za 24ur.com povedala slovenska predstavnica organizacije Greenpeace Nina Štros Slovenci od besed k dejanjem še nismo prešli. "Na nek način smo ljudje sužnji te mobilnosti, ker brez osebnega avtomobila ne moremo praktično nič narediti," pravi. To dokazujejo tudi podatki okoljevarstvenikov, po katerih v povprečni slovenski družini stroški, povezani z dnevnimi migracijami, predstavljajo kar 15,9 odstotkov družinskih prihodkov, kar nas uvršča na tretje mesto v Evropski uniji.

Stanje prometa v Sloveniji

V zadnjih dvajsetih letih se je količina prometa povečala za pripližno 140 odstotkov, število pa se vsako leto poveča za dodatnih šest odstotkov. Trenutno je v Sloveniji vsako leto registriranih že več kot milijon osebnih vozil, posledica tega povečanja prometa pa je tudi tožba Evropske komisije, katero smo prejeli, ker ne dosegamo mejnih kriterijev, ki jih določa direktiva. "To je dovolj velik opomin in dokazilo, da na tem področju pri nas nismo bili uspešni oziroma nismo izvajali nobene politike,“ poudarja Štrosova.

Kot nam je pojasnila sogovornica, je država po osamosvojitvi ljudi najprej navajala na to, da moramo biti mobilni in da je avto osnovno prevozno sredstvo. "Sedaj želijo, da se vrnemo v čas, ko je glavnino prometa predstavljal javni promet. Vse to bi bilo seveda veliko lažje, če bi imeli učinkovit javni promet, ki bi vsem prebivalcem dovoljeval, da ga uporabljajo,“ pravi Štrovsova in dodaja, da je problem v tem, da večina prebivalstva živi na podeželju, kjer so povezave še vedno slabe.

Ob tem predstavnica okoljevarstvene organizacije opozarja na nujnost preusmeritve javnih sredstev na železnico. "Zaradi majhnosti Slovenije je skoraj utopično pričakovati, da bomo imeli na voljo dovolj javnih sredstev tako za izgradnjo cestnega omrežja kot tudi železniškega. Morali se bomo odločiti, kaj je prava kvaliteta potovanja – vsakodnevni zastoji na cesti, ali morebiti bolj kvalitetno uporabljen čas, ki ga na vlaku preživimo morebiti za počitek, za delo na prenosniku in drugo,“ pravi in poudarja, da se mora najprej spremeniti mentaliteta ljudi, šele nato se bodo spremenile politike.

Do manjšega onesnaževanja z uporabo električnih vozil?

Razvoj električnih vozil v zadnjih letih skokovito napreduje, tako bo po najbolj optimističnih napovedih do leta 2020 na naših cestah že deset odstotkov električnih vozil, do leta 2050 pa verjetno preko 90 odstotkov. Z okoljskega vidika so sicer električna vozila mnogo bolj učinkovita, a strokovnjaki opozarjajo, da se moramo hkrati vprašati od kod ta elektrika izhaja. "Če nadomestimo elektriko iz termoelektrarne, ki uporablja premog, za okolje nismo naredili nič,“ pravi Štrovsova. Poleg razvoja ter povečanja proizvodnje električnih avtomobilov se mora torej temu primerno razvijati tudi celoten energetski sistem.

Ker naša družba deluje tako, da za preobrate na političnem nivoju vedno potrebujemo maso ljudi, je absolutno potrebno, da se ljudje odločimo za to opcijo, meni Štrovsova, ki poziva državo, da naredi ta vozila cenovno dostopnejša vsem skupinam prebivalstva. "Če bo povpraševanje, bo tudi ponudba ter razvoj in stvari bodo šle naprej,“ je prepričana.

Kje bomo 'tankali' električna vozila?

Vzporedno z razvojem električnih vozil se, tudi v Sloveniji, razvija omrežje za polnjenje električnih avtomobilov. Danes je tako pri nas na voljo okoli deset električnih polnilnic. Elektro Gorenjska v letošnjem letu načrtuje postavitev nadaljnjih petih polnilnic v krajih Jezersko, Preddvor, Bled, Bohinj in Kranjska Gora. V okviru velikega evropskega projekta Electric Vehicles for Advanced Cities, v katerega je poleg Ljubljane vključenih še 18 mest, 14 proizvajalcev vozil, 11 elektrodistribucijskih podjetij in raziskovalne inštitucije, pa naj bi ob odobritvi projekta Mestna občina Ljubljana namestila 150 polnilnih mest.