VIDEO: Neumnosti, ki so jih posnele nadzorne kamere

V Centru za upravljanje, ki deluje v okviru javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, ves čas nadzirajo 216 semaforiziranih križišč, 62 semaforiziranih prehodov za pešce ter 175 videokamer za spremljanje prometa. Namen kamer ni iskanje prekrškarjev, čeprav teh žal ni malo, pač pa opazovanje prometnih tokov in nadzorovanje delovanja posameznih signalnih naprav. Kamere imajo za zdaj postavljene v 33 prometnih križiščih, na 35 podvozih, predorih in mostovih, na 42 zapornicah in potopnih stebričkih ter na 65 parkiriščih. "Kamere so izključno samo za nadzor odvijanja prometa in ne zato, da bi lahko opazovali točno določena vozila. Samo zato, da ugotavljamo, ali se promet normalno odvija, če se ne, pa poskušamo ugotoviti, zakaj se ne. Če se seveda to da ugotoviti," pojasnjuje naš sogovornik Peter Dernič, vodja službe AVP in projektive.

Naša prometna (ne)kultura očitno potrebuje nadzornika, saj nas ne ustavijo niti rdeče luči. V centru za upravljanje žal ugotavljajo, da voznikom prižgan rdeči signal na vhodu v predor pod gradom nič ne pomeni. Kljub opozorilu vozniki mirno zapeljejo v predor, za nameček pa center še obvestijo, da po nepotrebnem gori rdeča luč. Pred časom so v centru preizkusili še eno od možnosti urejanja prometa. Ko se je iz Gorenjske proti centru Ljubljane z vojaškim spremstvom peljala vladna delegacija, so v centru za upravljanje na delu Celovške ceste na semaforjih prižgali rdeče luči in ustavili promet. A le za nekaj minut, opozarjajo v centru, saj so vozniki kljub prižganim rdečim lučem nadaljevali vožnjo. Dogodek se je končal srečno, saj do trčenja ni prišlo.

Če ste kdaj prevozili rdečo luč in ob tem niste pomislili na morebitne posledice, ki vaše dejanje pomeni za druge udeležence v prometu, potem si zapomnite slednje: rdeča luč pomeni prepovedano vožnjo! Žal je še vedno tako, da se udeleženci v prometu tega ne zavemo. Po podatkih PU Ljubljana smo imeli v prestolnici zaradi neupoštevanja rdeče luči na semaforju letos že 55 prometnih nesreč, medtem ko se jih je v enakem obdobju lani zgodilo 53. Podobno je prekršek tudi vožnja skozi prižgano rumeno luč, razen v primeru, ko se vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja. "Vse je odvisno od varnostne razdalje voznikov za vami," opozarja Dernič in dodaja: "Z dovoljeno hitrostjo se da vse delati, s preveliko hitrostjo je pa stvar povsem drugačna." Kaj se zgodi z znanjem, ki ga pridobimo v šoli vožnje oziroma po opravljeni izpitni vožnji? Kot da bi pozabili vsa cestnoprometna pravila.

Krožišča postajajo vedno bolj popularna. Pravila vožnje v krožiščih so jasna, a le redko kateri voznik jih upošteva. V Ljubljani smo v zadnjem letu dobili kar nekaj novih krožnih križišč, ki imajo tako svoje prednosti in slabosti. Med prednostmi je zagotovo pretočnost in boljša prometna varnost, ki pa se žal s povečanjem števila voznih pasov v krožnem toku zmanjšuje. Dernič ugotavlja, da je semaforizacija rondoja Tomačevo prinesla pozitivne učinke. Kljub prvotnemu zgražanju, češ, kaj sploh potrebujemo semaforje v krožiščih, se je zadeva namreč obnesla. "Krožišča so zelo primerna, kjer ni veliko pešcev. Delujejo boljše od klasičnih semaforiziranih križišč, tja do 80 odstotkov stopnje zasičenosti križišč. Nad to stopnjo pa bolje delujejo semaforizirana krožišča," pojasnjuje Dernič.

V Ljubljani zastoji ob prometnih konicah še vedno nastajajo na nekaterih tradicionalnih točkah. Gre predvsem za križišča obvozne ceste in glavne vpadnice v mesto. "Križišča, ki so v tako imenovani diamantni obliki, so izredno neprepustna. Zahtevajo veliko medfaz znotraj posameznih ciklov in uravnavanje tega je relativno neugodno," pojasnjuje Dernič in dodaja, da je tak tipični primer križišče Šmartinske ceste in obvozne ceste, kjer bi se dalo marsikaj spremeniti oziroma izboljšati. "Problem je v geometrijskih lastnostih križišč. Tu semaforizacija ne mora pomagati, pač pa so potrebni gradbeni posegi," dodaja Dernič.

Posnetek je policistom lahko v pomoč

Ljubljanski policisti se v primeru, ko je težko ugotoviti vzrok oziroma povzročitelja nesreče, obrnejo tudi na Center za upravljanje. Po uradni poti lahko policisti pridobijo posnetek nesreče, ki jim pomaga pri razjasnitvi okoliščin. To sicer ni zelo pogosto praksa, pojasnjujejo v centru, a je lahko policistom takšen posnetek tudi v veliko pomoč. Na vprašanje, ali kdaj policisti na osnovi njihovih posnetkov ugotavljajo, ali je voznik še imel možnost, da se varno ustavi pri rumeni luči, ali ne, Dernič pojasnjuje, da je vse odvisno od primera do primera. "To je stvar sodnega izvedenca pozneje na sodišču. Oni samo potrebujejo dokaze, da se je prometna nesreča zgodila v tem in tem času, kako in zakaj, pa je potem stvar sodišča oziroma nadaljnjega postopka."

Po podatkih PU Ljubljana se je od 1. januarja do 31. avgusta letos na območju celotne ljubljanske policijske uprave zgodilo 4352 prometnih nesreč, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobra novica pa je, da je za četrtino manj nesreč s smrtnim izidom ter za 9 odstotkov manj nesreč s telesnimi poškodbami. Več je nesreč z materialno škodo, in sicer za 12 odstotkov. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je še vedno premik z vozilom, sledita mu neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je letos veliko več nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje in zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje. Največ smrtnih žrtev (7) je med vozniki osebnih vozil, sledijo pešci in vozniki motornih koles (po 3).