Zadnje predvolilno soočenje na POP TV pred drugim krogom predsedniških volitev je, vsaj ko gre za rezultate političnega indeksa, postreglo s presenečenjem. Glavna razlika med današnjim soočenjem in soočenji, ki so na POP TV potekali pred prvim krogom predsedniških volitev, je bila v številu negativnih komentarjev na račun predsedniških kandidatov Boruta Pahorja in Danila Türka. Teh je bilo bistveno več kot med preteklimi soočenji.
Prvi del soočenja je bil namenjen pogovoru o protestih. Pahor je bolje začel kot Türk, a si je med pogovorom prislužil kar nekaj negativnih komentarjev na Twitterju in tako je krivulja začela padati. Najnižja številka, ki jo je v prvem delu pogovora za Pahorja pokazal politični indeks, je bila –24. Türk je med tem delom ohranil bolj stabilno krivuljo in večino prvega pogovora je bila njegova krivulja višje kot Pahorjeva.
V drugem delu soočenja sta kandidata najprej komentirala odločitev predsednika SLS Radovana Žerjava, da sam ne bo več kandidiral za predsednika omenjene stranke. Nato sta govorila o splošnem stanju v naši politiki, referendumih kot blokadah in tem, kakšne rešitve potrebuje Slovenija. Vmes je Pahor Türku očital, da je izgubil voljo do pogovorov. Türk ga je "razveselil" s podatkom, da njegova volja po iskanju konsenza ni ugasnila. Krivulja na političnem indeksu se tudi v drugem delu soočenja ni pretirano dvignila in je bila več v minusu kot v plusu. Kandidata sta bila v tem delu precej izenačena.
Tretji del soočenja se je začel s pogovorom o stricih iz ozadja. Pahor o imenih ni želel govoriti, je pa govoril o pritiskih, ki jih je čutil. Türk po drugi stani ni čutil nobenih pritiskov od takih stricev. Razprava je tekla tudi o Lafargeu in Ekokrogu ter očitkih, ki sta jih deležna oba, ker nista konkretno ukrepala. V tem delu je krivulja narasla, a občutne razlike med negativnimi in pozitivnimi komentarji v prid slednjim ni bilo za nobenega kandidata.
Četrti del soočenja je bil namenjen pogovoru o ugledu naše države v svetu, temu, ali nas Hrvaška prehiteva v razvitosti, in arbitraži. Kandidata sta pojasnjevala, kje so pravi trgi za Slovenijo, in razpravljala o tem, zakaj se vse več ljudi izsiljuje iz naše države. Oba verjameta, da bomo ostali v EU, s tem da je Türk opozoril, da o EU ne smemo imeti romantičnih predstav. Izkazalo se je tudi, da oba kandidata trdno verjameta, da bosta zasedla predsedniški stolček. O tem, kaj bi naredila, če vendarle ne bosta izvoljena, kar zagotovo čaka enega o njiju, nista želela govoriti. Med četrtim delom je bila Pahorjeva krivulja na grafu političnega indeksa višje kot Türkova, a tudi v tem delu kandidata nista dosegla velike razlike med pozitivnimi in negativnimi komentarji v prid prvih.
Zadnji del soočenja se je začel resno, saj je voditeljica Darja Zgonc kandidatoma prebrala del prvega daljšega odziva Janeza Janše na proteste in razmere v državi. Med drugim jima je prebrala Janševo izjavo, da je bila streznitev v obliki nove vlade nujna. Pahor je odgovoril, da bi imel Janša danes lažje delo, če ne bi v času Pahorjeve vlade na trojnem referendumu pozval tudi k glasovanju zoper vlado, Türk pa je opozoril, da je ta vlada že imela svojih prvih 100 dni in da je prispevala k dvoodstotnem padcu BDP. Nato pa sta se kandidata lahko posvetila bolj prijetnim temam in sta odgovarjala na vprašanja o tem, kaj imata najraje in česa ne marata. Tudi v zadnjem delu se je, sodeč po političnem indeksu, Pahor bolje odrezal od Türka, a velikih razlik ni bilo.
Med soočenjem smo s pomočjo političnega indeksa analizirali okoli 4000 zapisov na Twitterju. Skozi celotno soočenje so uporabniki Twitterja kot boljšega ocenili Pahorja, saj so mu namenili več pozitivnih komentarjev kot Türku, a tokrat Pahorju ni uspelo narediti velike razlike med pozitivnimi in negativnimi komentarji. Večino časa je imela številka, ki jo je kazal politični indeks, za oba kandidata pred sabo minus.
