VIDEO: Slovenski medvedi: v vasi pride le peščica, še za te smo krivi sami

Slovenija je znana po enem največjih odstrelov medvedov na svetu, a kljub temu še vedno prihaja do bližnjih srečanj s to živaljo. Po slovenskih gozdovih lomasti okoli 440 kosmatincev, a le kakih 10 je takšnih, ki jih občasno prazen želodec privabi v bližino naselij, ugotavljajo na Agenciji RS za okolje, na kateri so kar štiri leta s pomočjo GPS-ovratnic spremljali njihovo gibanje.

Odstrel ni rešitev, prizadevati si moramo za sobivanje, pravijo in dodajajo, da smo večinoma za njihovo približevanje ljudem krivi sami. Slednje so ponazorili z nazornimi fotografijami klavniških, kuhinjskih in drugih odpadkov. Med drugim je medvedko z mladiči v bližino naselja privabil celo mrtev konj, ki ga je nekdo odvrgel v bližnji graben.

33 kosmatincev opremili z GPS-ovratnicami

V okviru projekta so 33 medvedov opremili z GPS-ovratnicami ter spremljali njihovo gibanje in aktivnost ter skupaj zabeležili prek 100.000 medvedjih lokacij, milijon podatkov o aktivnosti in 30.000 kilometrov medvedjih poti. Na osnovi zbranih telemetrijskih podatkov in terenskih popisov lokacij so ugotovili, da medvedi največ prepotujejo spomladi in poleti, najbolj leni pa so pozimi. V tem letnem času samice in mladiči večinoma spijo, odrasli samci pa se vmes radi malce posončijo, ugotavljajo. Ključni razlog, zaradi katerega se nekateri medvedi približujejo ljudem, je sicer hrana človeškega izvora v neposredni bližini naselij: klavniški odpadki, nezaščiteni smetnjaki, kuhinjski in drugi organski odpadki, neurejeni prostori za piknik, sadovnjaki z zrelim sadjem, komposti in podobno.

Hranjenje mladih medvedov je nedopustno!

Velik del vseh konfliktov v Sloveniji povzroča le majhno število medvedov, ki izgubijo strah pred ljudmi. Slednje so na Arsu ponazorili s predvajanjem videoposnetka, objavljenega na YouTubu (posnetek spodaj), na katerem moški v bližini Dolenje vasi z roko hrani mladega medveda. Kot so pojasnili, se je to dogajalo leta 2010, nekaj tednov pozneje pa so morali istega medveda ustreliti, ker se je nekega jutra znašel na dvorišču stanovanjske hiše v Rakeku, kjer je brskal po kompostu.

"Kdo je kriv za njegovo smrt?'' se upravičeno sprašujejo strokovnjaki in dodajajo, da so v tujini te stvari urejene. Kot pravijo, ponekod za takšno ravnanje grozi pol leta zaporne kazni, poleg tega pa je kampanja tako močna, da se ljudje zavedajo posledic takšnih ravnanj.

Tudi mrhovišča niso učinkovita!

V nasprotju s splošnim prepričanjem mrhovišča niso bila učinkovit način za preprečevanje konfliktov z medvedi, zato porast konfliktov, ki se je zgodil v minulem desetletju, ni posledica prekinitve krmljenja z mrhovino. Tudi s krmljenjem z nemesno hrano, kot je koruza, ki je še danes v široki uporabi, ni bilo mogoče zaznati pozitivnih učinkov na zmanjšanje konfliktov, so pa krmišča povezana z nekaterimi neželenimi stranskimi učinki.

Na podlagi rezultatov raziskave so pripravili več smernic za učinkovito preprečevanje konfliktov med medvedi in ljudmi. Kot pravijo, bo treba na lokacijah, na katerih se konflikti ponavljajo, urediti zabojnike za smeti, zaščititi komposte, čebelnjake, drobnice, sadovnjake in druge vire hrane z električno ograjo. Da bi preprečili problematično nezakonito odlaganje klavskih odpadkov, bo treba malce prebuditi inšpekcijske službe, potrebna pa je tudi širša ozaveščevalna kampanja o pravilnem vedenju ljudi, pravijo.