Če smo se prejšnje dni spraševali, ali bo dežja sploh kdaj konec, potem smo si sedaj končno oddahnili, saj nas sonce prijetno greje. Dneve neviht, močnih nalivov in toče je prekinil prvi pravi vročinski val. Mnogi so imeli zaradi nalivov poplavljene kleti, utrgali so se številni plazovi, toča pa je dodobra oklestila kmetijske površine. Prve ocene kažejo, da je torkovo neurje s točo samo v Slovenski Istri in na Goriškem prizadelo okoli 1800 hektarjev zemljišč. V Ljubljani, njeni okolici, na Notranjskem in ponekod na Štajerskem je padala toča v velikosti oreha.
Bralka iz Brežic nam je poslala posnetek neurja, ki se je v torek zvečer razbesnelo nad Brežicami. Sprašuje se, ali ni v objektiv ujela celo malega tornada, ki se je razvil iz nevihtnega oblaka?
O tem smo povprašali meteorologe na Agenciji RS za okolje (Arso), ki so za 24ur.com pojasnili, da je na posnetku vidno vrtinčasto gibanje zraka pod izrazitim nevihtnim oblakom. "Lahko ga označimo kot zametek pojava – tornada. Do polnega razvoja mu je zmanjkalo energije in časa," pojasnjujejo na Arsu in dodajajo, da so v Sloveniji pravi tornadi zelo redki. Pogosteje nastajajo nad morjem, kjer se takšni tornadi imenujejo vodne trombe. Takšnemu tornadu, ki nastane nad morjem, pri naših južnih sosedih pravijo pijavica. Če so pravi tornadi redki, pa so zametki tornadov ter njihovi kratkotrajni in neizraziti lijaki precej bolj pogosti in lahko nastanejo ob močnih nevihtah tudi večkrat na leto, pojasnjujejo na Arsu in dodajajo, da se viharni veter oziroma močni sunki vetra ob nevihtah pri nas pojavljajo razmeroma pogosto in so lahko tudi zelo močni ali celo rušilni. A k sreči gre za kratkotrajne pojave. Tudi v Sloveniji nastajajo tornadi, a so k sreči redki
Blaž Seretinek, strokovnjak za vremenske pojave, je dogajanje julija 2008 v okolici Kamnika, ko se je razvila izredno močna nevihta nad vasjo Gozd, označil za tornado. Na agenciji za okolje so takrat menili, da je šlo za močnejšo nevihto. Seretinek se z meteorologi ni strinjal. Ogledal si je škodo na terenu in ugotovil, da so drevesa v gozdu nad Črnivcem obrnjena v eno stran, medtem ko je glavna pot tornada po njegovem mnenju potekala skozi vas Gozd, kjer so bila drevesa poležana vsako v svojo smer, kar je glavna značilnost tornada, opozarja Seretinek. Njegove ugotovitve so potrdili tudi v tujini.
Julija lani smo poročali, da se je nad Kozino razvil pravi pravcati tornado. Takrat je za 24ur.com vremenoslovec Brane Gregorčič pojasnil, da gre v tem primeru dejansko za tornado, kar je v Sloveniji zelo redek pojav. A ni šlo za tornado, ki bi imel rušilno moč. Nastal je zračni vrtinec, ko se zrak ob nevihtnem oblaku dviga, se vrtinči in tako postane viden tudi prostemu očesu.
Na Jadranu so trombe pogoste
Kadar vrtinčasti vihar med nevihto nastane nad morjem in se pomika proti kopnemu, ga imenujemo vodna tromba, ponekod tudi pijavica. Trombe se pojavijo, kadar nad plastjo toplega in vlažnega zraka, ki je nad vodno gladino, zapihajo hladni vetrovi. Ob vrtinčenju se lahko dvignejo delci morske vode, z njimi pa tudi ribe. Trombe se na Jadranu pojavljajo razmeroma pogosto.
V torek, ko so Primorsko in Goriško prizadeli močni nalivi in je klestila toča, je velika vodna tromba nastala v beneškem zalivu. V mestu je nastala panika, k sreči pa razen materialne škode nihče ni bil poškodovan. So se pa Benečani spomnili na tornado, ki je Benetke prizadel 11. septembra 1970 in je terjal od 50 do 60 žrtev.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.