VIDEO: Bi padala lahko preprečila vse več letalskih nesreč?

Lani se je v Sloveniji zgodilo devet letalskih nesreč, kar je največ od leta 2004. Nesreče so terjale šest smrtnih žrtev, statistika pa bi lahko bila še bolj črna, če ne bi oktobra lani dva Avstrijca, ki sta strmoglavila pri Bovcu, rešilo reševalno padalo.

Avstrijca sta tako imela neverjetno srečo, da sta letela s Pipistrelovim letalom, ki ima tako padalo – večina potniških letal takih reševalnih padal namreč nima. Pri Pipistrelu so nam povedali, da obstoječa tehnologija zaenkrat omogoča reševanje največ štirisedežnih letal, vednar verjamejo, da bo v prihodnosti tehnika šla naprej in bodo razvili sisteme, ki bodo omogočili reševanje tudi večjih letal.

Kot so še povedali, so strokovnjaki na tem področju pred velikim izzivom. ''Problemi se stopnjujejo z višino, hitrostjo in težo letala. Te tri spremenljivke se lahko spreminjajo neodvisno in vsaka zase – imamo torej lahko potrebo po reševanju letala, ki leti zelo nizko ali zelo visoko, z majhno hitrostjo ali zelo hitro in seveda pri zelo različnih težah,'' pojasnjujejo in dodajajo, da bi za vse različne primere moralo biti padalo vsakokrat popolnoma drugačno in z drugačnim načinom odpiranja, načinom pritrditve, zakasnitve pri odpiranju kupole …

Če pojasnimo na primeru: za reševanje letala, ki leti izredno nizko in počasi, se mora padalo odpreti v trenutku in imeti zelo veliko površino, sicer bi letalo v času, ko bi se padalo odpiralo, že padlo na tla. Če pa bi isto letalo letelo izredno hitro in bi se padalo enako bliskovito odprlo, bi se raztrgalo in odlomilo pritrdišča na letalu, ker ne bi preneslo tako velikih obremenitev. Zato morajo padala zelo hitrih letal imeti posebne zaviralce odpiranja kupole, ki kupolo postopoma odprejo do popolnega razprtja.

Seveda pa tehnologija ni edina težava, tukaj gre tudi za veliko denarja. Najdražji je seveda razvoj. V Pipistrelu pojasnjujejo, da je letalski razvoj, takoj za vesoljskim, najdražji na svetu. ''V Pipistrelu si že razvoja dvosedežnih letal z dobičkom iz lastne proizvodnje ne bi mogli privoščiti brez prijave na vse možne razpise, brez denarnih nagrad na raznih tekmovanjih NASA itd. Razvoj takega sistema padala bi šel v sto milijonov evrov. Poleg tega je neznank toliko, da končni rezultat ni predvidljiv oziroma sploh ni rečeno, da bi lahko tak sistem dejansko tudi razvili,'' pravijo in dodajajo, da težko ocenijo, koliko bi stalo padalo za potniška letala. Kot primer; padala, ki jih imajo sateliti ali pa zaviralno padalo Space Shuttle stanejo namreč nekaj deset milijonov dolarjev.

Kako deluje reševalno padalo?

Reševalna padala, ki jih imajo Pipistrelova letala in ki stanejo nekaj tisoč evrov, kar za lastnika ne predstavlja tako velikega stroška glede na celotno ceno letala, delujejo tako, da pilot z roko aktivira ročico, ki istočasno sproži dve raketi (v primeru, da ena ne bi delovala). Raketi v pol sekunde izvlečeta padalo iz kapsule, ki je spravljena v trupu letala, in padalo na ta način rešuje (spet glede na hitrost) letalo in vse potnike že pri višinah nekaj deset metrov. Padala so certificirana, da so funkcionalna pri horizontalni hitrosti 0 km/h na višini 80 metrov, če pa je horizontalna hitrost večja, lahko uspešno rešujejo tudi na nižjih višinah.

Za aktiviranje padala se odloči pilot, odpiranje namreč ni avtomatsko. Največkrat se odloči za odpiranje padala kot skrajno rešitev, bodisi da se letalo v zraku zaleti z drugim letalom, če pride do odpovedi krmilnega sistema ali do poškodbe strukture letala, če pilot pride v situacijo, da ne zna več nadzirati letala (na primer da zaide v oblak, kot se je to zgodilo oktobra v Bovcu), lahko pa tudi v primeru zdravstvenih težav, infarkta ...

Včasih padalo odprejo tudi zaradi bolj banalnih vzrokov, kot na primer, če pilotu zmanjka goriva nad skalnatim terenom in nima kje zasilno pristati, ali pa če mu megla zapre pogled na tla in ne vidi steze.

Padalo se lahko uporabi večkrat. Po vsaki uporabi je potrebno zamenjati rakete in padalo se ponovno zloži v kapsulo. Redni servis padala je potreben vsakih šest let, ko ga vzamejo iz kapsule, prepakirajo in zložijo nazaj, ter preverijo še eksploziv v raketah.

Razvoj in izdelava padala za letala, ki imajo znano maso, relativno nizke končne hitrosti (z zahtevano dodatno varnostjo do 500 km/h) in ne letijo na višinah višjih od 7000 metrov, je predvidljiva in v okviru finančnih zmožnosti. So pa v Pipistrelu še poudarili, da odpoved motorja pri njihovih letalih ni vzrok za aktiviranje padala, saj letala lahko dobro jadrajo in varno pristanejo tudi brez motorja.

Primer uspešne uporabe reševalnega padala si lahko ogledate v spodnjem posnetku.