VIDEO: 'Obljubili ste zamrznitev podpisa ... zdaj vas opazujemo in čakamo'

Mednarodna hekerska skupina Anonymous je na spletu objavila novo sporočilo vladi, hkrati pa opozarja tudi rimskokatoliško cerkev. Pohvalila je zamrznitev ratifikacije mednarodne pogodbe Acta, hkrati pa je povabila ljudi na nov protest, ki je napovedan že za to soboto. Na protestu bodo po besedah Anonymousa od Evropske komisije zahtevali umik podpisa pogodbe. "Da, obljubili ste zamrznitev podpisa pogodbe, zdaj vas opazujemo in čakamo, da se to zgodi. Ne vzemite si preveč časa," je v posnetku, ki je objavljen na spletnem portalu YouTube, povedal Anonymous.

Eksplicitno je nagovoril tudi slovensko katoliško cerkev, za katero je dejal, da je sramotna. "Vaše vmešavanje v državo in politiko ni sprejemljivo. Vaša pedofilija je nagnusna. Zdaj nas lahko pričakujete," pove glas na posnetku, ki doda, da je Anonymous legija, ki ne pozablja in ne odpušča.

V tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference so pojasnili, da njihovi upravljalci posebnih napadov na strežnike niso zaznali, morebitne ukrepe pa bodo sprejeli glede na konkretne potrebe. Dodajajo, da nobene od njihovih služb še nihče od Anonimnih ni kontaktiral, prav tako še nihče ni izrazil kakršnih koli zahtev.

Spodaj poglejte sporočilo Anonymousa na spletu (v angleškem jeziku)

V Ljubljani bo v soboto nov protest

V soboto naj bi tako spet na Kongresnem trgu potekal protest proti Acti, ki bo del globalne akcije z naslovom Ubranimo svobodo interneta. V pozivu k novemu protestu, ki ga je na spletnem družbenem omrežju Facebook objavil pobudnik Grega Plemenko, piše, da se je z dosedanjimi protesti dosegel prvi cilj, torej da je vlada obljubila zamrznitev procesa ratifikacije spornega sporazuma. To je v petek na javni razpravi o Acti v DZ sporočil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.

Vendar pobudniki opozarjajo, da obljuba še ne pomeni ničesar, saj ne zagotavlja, da bo dosežen glavni cilj nasprotnikov Acte, to je umik sporazuma na lokalni in globalni ravni. "Če bo zadeva sprejeta v EU, potem jo bomo, verjemite, sprejeli tudi mi," so zapisali in dodali, da se to ne sme zgoditi. V Ljubljani naj bi se protest začel ob 12. uri na Kongresnem trgu, od tam naj bi se nato odpravili pred prostore predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na Facebooku je udeležbo do zdaj potrdilo okrog 100 oseb.

Na resornem ministrstvu so v torek pojasnili le to, da je minister Žerjav konec prejšnjega tedna napovedal, da predloga za ratifikacijo ne bo vložil in da so vsi nadaljnji postopki v zvezi z ratifikacijo "zamrznjeni". "To torej pomeni, da trenutno ne teče več nikakršna aktivnost v zvezi z ratifikacijo omenjenega dokumenta oziroma so te v celoti ustavljene," so razložili.

Sporazum Acta so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic Unije, med njimi tudi Slovenija, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. Pri oblikovanju Acte so sicer sodelovali tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA.

V evropskih državah je pristop k sporazumu sprožil val kritik in protestov civilne družbe, tudi v Sloveniji. Očitajo mu netransparentno sprejemanje, nesprejemljive posege v svobodo interneta ter zasebnost državljanov in dajanje prevelike moči imetnikom pravic intelektualne lastnine.

V Sloveniji je prvi protest potekal 4. februarja v Ljubljani in Mariboru, na njem se je zbralo okrog 3000 ljudi. Drugi protest se je odvil 17. januarja, ko je bilo udeležencev le okrog 200. Na isti dan je potekala tudi javna razprava v DZ, v kateri so tako rekoč vsi z izjemo predstavnika Evropske komisije kritizirali vsebino in način sprejemanja Acte.

Več držav se je v zadnjih tednih odločilo za zamrznitev procesa ratifikacije sporazuma, dokler o njem ne bo jasnega enotnega stališča na ravni EU. Zamrznitev procesa ratifikacije so po podpisu napovedale Poljska, Češka, Latvija in zdaj še Bolgarija ter Litva, pet držav pa sporazuma ni niti podpisalo – to so Nemčija, Nizozemska, Estonija, Slovaška in Ciper.

Komisija je za presojo o Acti prosila Sodišče EU

Evropska komisija bo Sodišče EU pozvala, naj presodi, ali je zadnji osnutek besedila spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) popolnoma v skladu s temeljnimi pravicami in svoboščinami EU, kot so svoboda izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter lastninska pravica v primeru intelektualne lastnine, je v Bruslju povedal komisar za trgovino Karel De Gucht.

Komisar je sicer ponovno poudaril, kar je Komisija zatrdila že večkrat, da Acta v Evropi ne spreminja ničesar in Evropejcem ne prinaša nobenih novih pravil in kazni za uporabo interneta, temveč le krepi uveljavljanje veljavnih pravil v tretjih državah. Intelektualna lastnina je ena glavnih "surovin" Evrope, EU pa sedaj bije boj za njeno zaščito tudi zunaj EU.

Ponovno je opozoril, da Acta ne bo v ničemer spremenila načina uporabe interneta in socialnih omrežij, saj ne uvaja nobenih novih pravil, temveč le krepi izvajanje obstoječe zakonodaje.

V Evropskem parlamentu so odločitev komisije pozdravili. Poročevalec za Acto David Martin je ob tem izpostavil, da je De Gucht s to potezo priznal, da je še vedno veliko vprašajev glede tega, kaj bi izvajanje tega sporazuma pomenilo za državljane in svobodo interneta.