Slovenija

Veto ni 'padel'

Ljubljana, 27. 03. 2008 16.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Poslanci niso sprejeli zakona o zaključku denacionalizacije. Proti sta bila opozicija in DeSUS.

Miran Potrč (SD) ne verjame vladi, da zakon zgolj spodbuja sodišča k hitrejšemu delu, ne prinaša pa vsebinskih novosti. Če bi bilo to res, sprejemanje zakona sploh ne bilo potrebno.
Miran Potrč (SD) ne verjame vladi, da zakon zgolj spodbuja sodišča k hitrejšemu delu, ne prinaša pa vsebinskih novosti. Če bi bilo to res, sprejemanje zakona sploh ne bilo potrebno. FOTO: Tomaž Ungar
Z neizglasovanjem zakona o zaključku denacionalizacije je nastala velika škoda za nas in za davkoplačevalce, kajti zaostajanje pri reševanju denacionalizacijskih zadev bo pomenilo dodatno kar znatno obremenitev za državni proračun. Minister za pravosodje Lovro Šturm

Poslanci so zavrnili zakon o zaključku denacionalizacije. Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt je v predstavitvi zakona o vračanju podržavljenega premoženja - poslanci so ga morali ponovno obravnavati zaradi veta državnega sveta - dejal, da zakon ne širi kroga upravičencev, niti ne omogoča uveljavljanja novih pravic. Vlada pa hoče kar najhitreje rešiti postopke, ki trajajo nedopustno dolgo, kar ruši zaupanje v načelo pravne države.

Za Jožefa Horvata (NSi) je glasovanje proti zakonu glasovanje proti odločbi ustavnega sodišča. Vlada pa je - za razliko od prejšnjih - med svoje prioritete vključila zaključek denacionalizacije.
Za Jožefa Horvata (NSi) je glasovanje proti zakonu glasovanje proti odločbi ustavnega sodišča. Vlada pa je - za razliko od prejšnjih - med svoje prioritete vključila zaključek denacionalizacije. FOTO:
Odločitev državnega zbora, ki ni potrdil zakona o zaključku denacionalizacije, pomeni potrditev pravilnosti odločanja v državnem svetu. Zakon je nepotreben in škodljiv, ker je pospeševalni in bi izvajal pritisk na sodno vejo oblasti. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič

Zakon so podprli v koalicijskih SDS, NSi in SLS. Kot pravijo, si je sedanja vlada za razliko od prejšnjih med svoje prioritete postavila zaključek denacionalizacije. Prepričani so, da zakon odpravlja nejasnosti osnovnega zakona o denacionalizaciji, ki je vseboval več slabih rešitev. Projekt vračanja podržavljenega premoženja pa je treba skleniti zaradi morebitne gospodarske škode, ki je in bi še lahko nastala, je bilo še slišati iz poslanskih klopi.

Zakonu so nasprotovale vse opozicijske poslanske skupine ter koalicijska DeSUS. Socialni demokrati niso verjeli trditvam vlade, da bi zakon zgolj spodbujal sodišča k hitrejšemu delu in ne prinaša vsebinskih novosti. V Zaresu so mnenja, da je bil že osnovni zakon bistveno bolj radikalen od podobnih aktov v drugih postsocialističnih državah. V nacionalni stranki pravijo, da je zakon pisan na kožo cerkvi in še nekaterim, ki so zdaj iz tujine prilezli na plano in bi se radi polastili slovenskih nepremičnin. Poslance Lipe pa skrbi vračanje v naravi, saj zakon razširja krog upravičencev iz tujine ter nudi možnost novih zahtevkov Rimskokatoliške cerkve. V LDS pravijo, da je zakon izrazito lobistične in predvolilne narave. DeSUS pa ocenjuje, da se poskuša denacionalizacijo zaključiti s prevelikim hitenjem in živčnostjo.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tonček Balonček
27. 03. 2008 21.22
In komu bodo zdaj vrnili ta lestenec? Windischgrätzom, kot že mnohokaj? Ja od koga so pa oni toliko nagrabili? V času kapitulacije Italije, septembra 1943 (do takrat je bila tam meja men nemčijo in Italijo, si predstavlajte), so Windischgrätzi zapustili Bogenšperk, s seboj pa odnesli tudi največje dragocenosti, prislužene verjetno s trdim delom v tistem hribovitem svetu. Po odhodu nemške vojaške posadke ob koncu vojne leta 1945 in potem, ko je bila v gradu nekaj časa vojaška bolnišnica, je grad doživel svojo najnižjo točko, saj so ga v celoti izropali. Kdo ga je izropal, ne vem, po mojem je tisti partijski funkcionar tisti luster ukradel kakšnemu domačinu, ki ga je predhodno ukradel na gradu! Seveda ne zagovarjam tistega komunista z lustrom, ampak ljudje so vsi enaki. Pri nas na morju, kjer imam hišo, so med vojno na hrvaškem tudinizropali vse hiše. Moj sosed je imel zelomliksuzno opremo, in na policijski postaji smo čez kak mesec po vlomih v pisarni komadirja zagledali prav njegov volneni tepeh, lepo vezen, ki se je izredno lepo ujel z ostalo opremo in pohištvom njegove pisarne...
deyvi.edini@gmail.com
27. 03. 2008 19.30
Poznam še živečega borca, ki je bil pri osvoboditvi Grada Bogenšperk zraven, saj je v tistih krajih domačin . Povedal mi je kako so ga Nemci čuvali celi čas okupacije in takega tudi prepustili partizanom. Ko se je vrnil na grad leto kasneje je bil grad popolnoma izropan. Celo usnjene tapete so bile potrgane s sten. Nekaj let kasneje je videl lestenec iz tega gradu pri nekem visokem partijskem funkcionarju doma. Tako se je pri nas delalo z nacionalizirano imovino.
Tonček Balonček
27. 03. 2008 19.14
Kako neki zakon ne bi preferiral RKC-ja, če je pa njegov avtor vitez in državljan Malteškega reda, Bog je vendar nad državo!