Strokovnjak za zastrupitve: Zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij med ni varen

Uprava za varno hrano je razkrila, da je podjetnik iz Vrhnike več let čebelarjem na črno prodajal paličice za zdravljenje bolezni čebel pod pretvezo, da vsebujejo le naravne sestavine. V bistvu pa so bile v njih nevarne kemikalije. Del paličic je prodajal prek pošte, večji del pa neposredno, saj se je udeleževal tudi čebelarskih predavanj, kjer je delal reklamo za svoja 'naravna' zdravila. Zdaj so mu inšpektorji stopili na prste in ga čaka kazenska ovadba, vprašanje pa je, kaj vse to pomeni za med, ki ga uživamo in ki ga na državni ravni reklamiramo kot zelo zdravega.

UKC Ljubljana: Med s temi kemikalijami ni varen

Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene snovi, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah.

Kot je pojasnil Brvar, je rotenon ekstrakt tropske rastline, je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. "Gre za bolezen, ki je podobna parkinsovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan," je dejal.

Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (na primer raka dojke in prostate).

Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so po njegovih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehrambeno industrijo, je še dejal in dodal: "Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktejl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo."

Črni trg z nevarnimi pripravki je bil zelo razpreden

Odkritje, da so slovenski čebelarji na črnem trgu kupovali pripravke za zatiranje varoj pri čebelah, čeprav so vedeli, da ti pripravki niso uradno registrirano zdravilo in da obstaja možnost, da bodo ti pripravki škodovali tako čebelam kot ljudem, je lahko le vrh ledene gore, pa pravi predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta Tadej Malovrh, saj je 20 vzorcev, kolikor so jih po odkritju, da je podjetje Apis M&D več let izdelovalo in prodajalo pripravke za zatiranje parazita pri čebelah, ki so bili polni nedovoljenih kemikalij, proti 10.000 čebelarjem v Sloveniji zelo majhen vzorec. Črni trg s t.i. Debevčevimi paličicami je bil, po besedah Malovrha, zelo razpreden.

Predsednik Čebelarske zveze Šlovenije (ČZS) Boštjan Noč se brani očitkov, da nikoli niso jasno opozorili čebelarjev, da naj uporabljajo IZKLJUČNO registrirana veterinarska zdravila, če že morajo uporabljati kemična sredstva za zatiranje varoj. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) namreč v poročilu ugotavlja prav to, da nikjer ni jasnega in nedvoumnega sporočila, da naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec. Noč vztraja, da čebelarje ves čas opozarjajo, da so edina pravilna za uporabo legalna, registrirana sredstva. "Že leta 2002 smo opozorili na problem teh paličic, ki so bile predstavljene na čebelarskem seminarju v Celju. Pisali smo ministrstvu za kmetijstvo naj ukrepa, a do danes ni bilo nobenega ukrepa z njihove strani," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Noč. Opozarja, da ČZS ni pristojna za dajanje navodil, katera sredstva in po kakšnem postopku naj jih čebelarji uporabljajo. "ČZS skrbi za osveščanje čebelarjev o varni pridelavi čebeljih pridelkov in na vseh predavanjih je jasno in eksplicitno povedano, da je potrebno na čebelji pridelek paziti in da naj se čebelarji glede uporabe sredstev posvetujejo z ustrezno veterinarsko službo," pravi Noč in dodaja, da so bili na zvezi vedno jasni, da je za zatiranje varoj potrebno uporabljati registrirana sredstva.

A inšpektorji UVHVVR v preiskavi tega niso zaznali. Udeležili so se številnih čebelarskih predavanj, pregledali spletne strani ČZS in čebelarski časopis, pa nikjer niso zasledili jasnega navodila, da je dovoljena uporaba le registriranih veterinarskih zdravil. Morda je bil del čebelarjev res zaveden, da z nakupom t.i. Debevčevih paličic, res kupuje naravno zdravilo za zatiranje parazita, del pa je v tem najverjetneje videl priložnost za večji zaslužek.

Odnos in odziv ČZS je zmotil predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta. "Pričakoval bi, da bi šli z roko v roki s ČZS in skupaj spodbujali uporabo registriranih pripravkov. Ko smo ta nedovoljena sredstva zasegli na nekih avtobusih, ki so prihajali iz tujine, smo pričakovali, da bo na spletnih strani zveze ali čebelarskem časopisu napisano kaj o tem, pa je bilo napisano le, pazite se, inšpektorji so veliko bolj aktivni," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Malovrh.

Sporen med naj bi pridelovalo več kot 2000 čebelarjev, oporečna pa naj bi bila kar tretjina medu

Rezultati preiskave in posledično analiz medu in satja pri 20 čebelarjih, ki so več let zapored kupovali te škodljive in nedovoljene pripravke v obliki kartonskih paličic od lastnika podjetja Apis M&D, so pokazali, da lahko pribljižno tretjina medu vsebuje ostanke teh kemikalij, a v takšni meri, da se še vedno ocenjuje kot varen, pravi Andreja Bizjak z uprave za varno hrano. So pa ti sporni vzorci vsebovali tudi takšne kemikalije, ki rušijo hormonsko ravnovesje v telesu in posledično lahko povzročajo tudi neplodnost.

Na ključno vprašanje, kako naj vemo, ali čebelar, pri katerem kupujemo med, ni uporabljal kartonskih paličic za uničevanje varoj, odgovarja Bizjakova z uprave za varno hrano: "Rezultati teh analiz za nas pomenijo, da moramo na tem področju povečati nadzor, potrošnik pa lahko pri čebelarju zahteva, da mu pokaže dnevnik veterinarskih posegov, kjer morajo biti opisani ali apitehnični ukrepi ali načini zdravljenja, Nasionalni veterinarski inštitut ali veterinar pa mu tudi potrdi, da je čebelar pri njemu kupil ta apitehnična sredstva ali zdravila."

Po pravilih bi namreč moral vsak čebelar doma hraniti dnevnik veterinarskih posegov, v katerem morajo biti podatki o čebelarju, veterinarinarju, ki je odgovoren za zdravstveno varstvo čebel, podatki o tem, kakšna zdravila so bila uporabljena, od katerega dobavitelja, kdaj, zakaj, v kakšni količini in za koliko panjev. To dokumentacijo kupec lahko zahteva v predogled.

Od leta 2004 na forumih razprave o spornih pripravkih

Na številnih forumih so se že pred leti čebelarji spraševali, kako varna je uporaba teh pripravkov. Zasledimo razprave na spletnih forumih, ki so se pojavile že leta 2004. Iz razprav je razvidno, da so imeli številni čebelarji pomisleke glede teh pripravkov in da se mnogi zanje niso odločili.

Zakaj je moralo miniti več kot 10 let, da so inšpektorji ustavili Debevca?

Profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani in čebelar Janko Božič je že pred več kot 10 leti čebelarje opozarjal pred škodljivostjo snovi, ki so v teh t.i. Debevčevih palčkah. Že takrat je čebelarje opozarjal, da obstaja nevarnost, da se lahko rotenon kopiči v panju, kot raziskovalec pa je čebelarjem odsvetovali kakršno koli igranje s to snovjo v čebeljih panjih. Na vprašanje, zakaj smo čakali toliko let, če pa se že od leta 2004 ve, da se to ilegalno uporablja, odgovarja, da očitno ni bilo dovolj odločnosti, da se zadeve reši.

Opozarja na večni problem, kaj je v pristojnosti veterinarske službe in kaj čebelarske zveze. Po njegovem mnenju je odgovornost na strani strokovne veterinarske službe, zadolžene za čebelarstvo. Veterinarji so ustno dajali navodila čebelarjem, pravi Božič. To, da je inšpektorje zmotilo, da na straneh čebelarske zveze ni bilo jasnih navodil glede zdravljenja čebel, pa je po njegovem mnenju, čudno, saj bi morala biti ta navodila zapisana na strani veterinarske fakultete. Pa še kje drugje, dodaja. "Če so začeli čebelarji pisati o tem, je takoj nastal problem, kaj se vtikajo v veterinarsko stroko," pravi Božič.

"Ves čas se čebelarska zveza zavzema za sonaravno zatiranje varoje, kar pomeni uporabo organskih kislin," pravi Božič in dodaja, da to avtomatsko pomeni, da ne uporabljate drugega. Tega se drži tudi sam. Je pa zatiranje varoj s palčkami bolj preprosto od zatiranja z organskimi kislinami, kar bi lahko bil tudi eden od razlogov, da so se morda nekateri posluževali tega sredstva, pravi Božič. Po njegovem mnenju so bili številni čebelarji tudi zavedeni, da gre za naravno sredstvo.

Božič je opozoril, da tudi nekatera dovoljena sredstva za zatiranje niso povsem nedolžna. Kot takšno navaja sredstvo kumafos, ki je akaricid, ki se koncentrira v vosku. "K sreči ne prehaja v med, kar pomeni, da za ljudi ni nevaren, je pa zato nevaren za čebele, saj vpliva na njihov imunski odgovor, zaradi česar so čebele bolj dovzetne za bolezni," pojasnjuje. Zato se, tako Božič, kumafosa čebelarji praviloma izogibajo in ga uporabljajo v skrajni sili.