'V letu 2015 je samo 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila.' Kaj pa ostali?

Medena afera, ko je uprava ugotovila, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoze, je močno pretresla Slovenijo in na številne pristojne in tudi čebelarje so v zadnjih dneh leteli očitki.

Uprava je namreč sporočila, da so ostanke učinkovin našli tako v medu kot v satju. Količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganje za zdravje, drugače pa je pri izdelkih iz medu s satjem, ki pa lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, so navedli na upravi za varno hrano.

Med varen le ob uporabi ustreznih zdravil

Očitki so med drugim leteli tudi na veterinarje, da ne skrbijo ustrezno za zdravstveno varstvo čebel in da ne nudijo ustrezne pomoči pri zdravljenju varoze ter da ne omogočajo preskrbe čebelarjev z registriranimi zdravili proti varozi. Na veterinarski fakulteti, katere del je tudi Nacionalni veterinarski inštitut, in veterinarski zbornici takšne obtožbe odločno zavračajo.

Dekan fakultete Andrej Kirbiš in predsednik zbornice Borut Zemljič sta zatrdila, da je med slovenskih čebelarjev, ki so uporabljali preverjena in odobrena zdravila, varen, ''tega pa ne moremo trditi za med čebelarjev, ki so uporabljali zdravila s črnega trga''.

Poudarila sta, da je mnenje o varnosti medu mogoče postaviti le na podlagi podrobnejše analize, ki bo vključevala večje število vzorce. Lahko pa veterinarji ocenijo, da ''so med ali izdelki iz medu, če so v njih dokazane katerekoli koncentracije prepovedanih snovi, kot sta klorfenvinos in rotenon, neuporabni in zdravstveno neustrezni za prehrano ljudi''.

''Ob tem bi znova poudarili, da se snovi, ki so prepovedane ,v nobenem primeru ne sme uporabljati pri proizvodnji živil, kar med vsekakor je, in zato je vsakršno trgovanje ali posredovanje takšnih snovi hud prekršek.''

(Pre)draga zdravila?

Veterinarji so v skupnem odzivu opozorili, da ima neprestano poudarjanje Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) o previsokih cenah zdravil negativen učinek na zanimanje čebelarjev za registrirana zdravila. Pojasnili so, da ceno določajo dobavitelji in da so cene za manjše trge dražje. ''Cena bi lahko bila nekoliko nižja, če bi se čebelarji množično in premišljeno (vnaprej) odločali za uporabo uradno priporočenih zdravil, saj bi veledrogeristi s predvidenim nakupom večje količine zdravil lahko pri proizvajalcih dosegli nekoliko ugodnejše cene. Vseeno pa cena zdravil ni pretirano visoka. Za primerjavo naj izpostavimo, da cena letnega zdravljenja ene čebelje družine znaša manj kot je cena kilograma medu, pri čemer lahko čebelja družina v povprečni letini prinese vsaj 15 kilogramov medu, če je letina dobra pa še precej več.''

Je uporabe še veliko več?

Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI) so še poudarili, da se posvečajo problematiki zatiranja varoze in da vsako leto vnaprej nabavijo dovoljšne količine zdravil, ki so v Sloveniji ali v EU registrirana za poletno kot tudi za zimsko zdravljenje varoze. Na NVI nabavo količine in vrste zdravil določijo glede na povpraševanje, predvsem pa glede na zdravstveno stanje čebelje populacije. Ob morebitnem povečanem povpraševanju imajo uradni dobavitelji zdravil na zalogi dovolj, so še sporočili iz NVI. 

''Vzroke za slabo povpraševanje po registriranih zdravilih bi lahko pripisali nepriznavanju veterinarske stroke s strani čebelarjev, črnemu trgu s prepovedanimi zdravili, in dejstvu, da ČZS na svojih izobraževanjih ne poudarja dovolj jasno da je zdravljenja varoze možno le z uradnimi, registriranimi zdravili. V letu 2015 je tako samo 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila. Glede na to, da čebele v Sloveniji žal danes ne morejo preživeti zime brez zdravljenja proti varozi to najverjetneje pomeni, da čebelarji uporabljajo neregistrirana zdravila s črnega trga ali nelegalno uvožena zdravila,'' so zaključili v sporočilu, pod katerega sta se podpisala Kirbiš in Zemljič. 

Alternativa obstaja

Predsednik ČZS Boštjan Noč je prejšnji teden sicer dejal, da je vsak dan več čebelarjev, ki uporabljajo sonaravna sredstva za zdravljenje varoze, npr. oksalno in mravljično kislino. To se mu zdi velik napredek in v to je treba po njegovem mnenju vložiti še več energije.

Poleg registriranih zdravil je namreč možna tudi uporaba alternativnih sredstev, ki čebelarjem omogočajo, da lahko čebelarijo brez ostankov zdravil v proizvodih. Takšna je npr. uporaba organskih kislin, kot so mravljična, oksalna in mlečna kislina.

Čebelarji zagotavljajo, da je med varen

Na Čebelarski zvezi Slovenije sicer ponovno poudarjajo, da na podlagi podatkov, ki so jih preučili, lahko trdijo, da takšen med ne predstavlja nevarnosti za zdravje, saj noben od analiziranih vzorcev medu "ne vsebuje učinkovin, ki bi presegale mejne vrednosti ter posledično predstavljale tveganje za zdravje ljudi".