FOTO: Stres: Naj tudi v ta naš sivi in bedni trenutek odjekne zmagoslavno velikonočno sporočilo

Krščanski svet praznuje največji praznik – veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja.

Dan se je za vernike začel z jutranjo vstajenjsko procesijo in mašo ter velikonočnim zajtrkom, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren.

V Ljubljani je slovesnost vodil ljubljanski nadškof Anton Stres, v mariborski stolnici tamkajšnji nadškof Marjan Turnšek, evangeličanski škof Geza Erniša pa v Moravskih Toplicah.

Stres je v pridigi dejal, da so morali tudi apostoli prehoditi pot od nevere k veri. "Pravzaprav je bila zanje, ki so neposredno doživeli vso brezupnost, grozljivost in škandalozno katastrofo Jezusovega trpljenja in smrti, vera še težja, saj sta bila tudi njihov obup in razočaranje nad Jezusovim navideznim koncem neprimerno hujša," je dejal.

Razpoloženje na prvo velikonočno jutro, kot ga opisujejo evangelisti, je bilo po Stresovih besedah precej podobno našemu "zaradi različnih razočaranj in strahov, ki se zadnje čase plazijo tudi po naši domovini". "Naj tudi v ta naš sivi, borni in bedni trenutek odjekne zmagoslavno velikonočno sporočilo: 'Kristus je vstal!'" je pozval.

Turnšek je vernike pozval, naj povedo, kaj "zaznavajo z očmi vere za različnimi krizami, kaj za sovražnim govorom, kaj za pohvalami, kaj za Kočevskim rogom, Teharjami in Barbarinim rovom in kaj za 'klicem dobrote', za velikodušnostjo vseh, ki so darovali za najbolj prizadete v lanskih poplavah in drugih stiskah in potrebah ..."

"Za vsem prepoznavamo Kristusa, ki vse – žrtve in rablje, revne in bogate, tiste, ki sovražno govorijo, in tiste, ki blagoslavljajo – ljubi do konca," je dejal.

"Vidimo, kar vidimo v Jezusovi smrti, ko je z isto smrtjo, s katero so ga ljudje ubili, sam odrešil te iste ljudi. To je pogled in proces sprave, ki se začne pri žrtvi in konča pri rablju. Vstajenjska vera je potrebna tudi zato, da verjamemo, da se bo enkrat lahko to zgodilo tudi v naši domovini. Lahko pa se pri meni, v mojem srcu začne že zdaj," je dejal. Slovenija takšen pogled po njegovi oceni vedno bolj potrebuje.

Evangeličanski škof Erniša pa je dejal, da "nas beseda velike noči bodri in opogumlja, da ni treba, da bi v tem svetu in med nami vse bilo tako prazno, hladno, nevljudno". V luči teh besed je treba sprejeti vsebino velike noči, ki je zapisana življenju in ne smrti, torej življenju, ki pa svoj pravi smisel in namen doseže v povezanosti s sočlovekom, je poudaril.

"S posebno pozornostjo moramo zato ob teh praznikih misliti in medse sprejeti tiste, ki težko živijo in ki nimajo več moči, da bi krmilo življenja obrnili v pravo smer," je dejal.