(Foto: Blaž Garbajs)

V Bruslju je okoljski minister Roko Žarnič komentiral predlog zmanjšanja izpustov do leta 2020. Ta cilj bo po njegovem mnenju težko doseči. "Bojim se, da bo treba najprej ostati na realnih tleh pri 20 odstotkih, potem si želeti 30 odstotkov in sanjati o 40 odstotkih. Osebno mislim, da je 20 realnost, 30 pa cilj in želja," je dejal. Na vprašanje, kaj bi zvišanje cilja z 20 na 30 odstotkov pomenilo za Slovenijo, pa je odgovoril, da predvsem "dodatne stroške".

"Zelo bom zadovoljen, če bo Slovenija dosledno dosegla cilj 20-odstotnega znižanja in potem za kake odstotke še dvigovala, ne morem reči pa, do kam," je še povedal minister in spomnil na "vse zgodbe okoli možnih kaznih" in na to, da velik delež izpustov v Sloveniji predstavljajo avtomobilski izpusti, ki jih bo težko omejiti.

Finančna pomoč državam v razvoju

Zmanjšanje toplogrednih izpustov je eden od elementov mednarodnega globalnega podnebnega dogovora, glede katerega se države lani decembra v Koebenhavnu niso uspele dogovoriti. EU je pri tem deležna kritik, ker ni brezpogojno napovedala, da bo sama svoj že opredeljen cilj 20-odstotnega zmanjšanja zvišala na 30-odstotnega.

Drug element je finančna pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam. Mehiški minister za okolje Juan Rafael Elvira Quesada, čigar država gosti mednarodno podnebno konferenco konec leta v Cancunu, je danes v Bruslju evropske voditelje pozval, naj udejanjijo obljubljeno finančno pomoč.

(Foto: Reuters)

EU je lani decembra sprejela odločitev, da je v letih 2010–2012 pripravljena zagotoviti 7,2 milijarde evrov v ta namen. Sprostitev tega denarja bi bila po mnenju mehiškega ministra pomemben signal državam v razvoju pred Cancunom. "Najmanjše, predvsem otoške države čakajo na ta denar," je opozoril in poudaril tudi potrebo po dogovoru o dolgoročni pomoči.

Mehiški minister je bil danes tudi zelo previden glede tega, ali bo mednarodni skupnosti konec leta v Cancunu uspelo doseči zavezujoč podnebni dogovor, kar jim je spodletelo lani v Koebenhavnu. "Prizadevamo si za izvedljive cilje," je poudaril in opozoril, da je treba nadaljevati Kjotski sporazum, dokler ne bo novega zavezujočega globalnega dogovora.

Skrita želja Evrope

Minister Žarnič pa je na vprašanje, ali v Cancunu pričakuje zavezujoč dogovor, odgovoril, da je "to ena velikih dilem, ki je danes v zraku". "Pravno zavezujoč dokument je lahko bolj ali manj skrita želja Evrope, vendar, kot veste, svet je le svet," je dejal in ocenil, da je danes težko napovedovati, kdaj bo sklenjen zavezujoč globalni dogovor.

Mehiški minister je sicer poleg sprostitve finančne pomoči poudaril, da se eden od oprijemljivih ciljev, h katerim stremijo v Cancunu, nanaša tudi na deforestacijo. "Problem deforestacije je pereč in zelo zanimiv za Slovenijo. Kar koli se bo dogajalo, bo Slovenija zelo aktivna in bo pazila, da bo šlo v smer, ki je za nas primerna," je o tem dejal Žarnič.

Gostiteljica podnebne konference konec leta Mehika sicer želi delovati kot most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, zagotoviti, da bodo Kitajska, Indija, Brazilija in Južna Afrika del rešitve in konkretne rezultate. Glede vloge ZDA pa je dejal, da podnebna pogajanja ne smejo biti odvisna od odločitev ameriškega kongresa.