Na zavod se je prijavilo 442 nekdanjih delavcev Vegrada

Danes do 16. ure se je na urade za delo zavoda za zaposlovanje v Ljubljani, Velenju in Celju prijavilo skupaj 442 nekdanjih Vegradovih delavcev. ''Ti bodo odločbe o denarnem nadomestilu prejeli v naslednjem tednu, sorazmerni delež denarnega nadomestila bodo za oktober, ko so ostali brez zaposlitve, prejeli konec novembra, celotno denarno nadomestilo za november pa v začetku decembra,'' so danes sporočili z zavoda.

''Ob prijavi v evidenco brezposelnih so bile delavcem vročene tudi odločbe jamstvenega sklada, na podlagi katerih bodo ti lahko prejeli sredstva do 15. 11. 2010 (neizplačane plače ter nadomestila plače in odpravnine), če so podpisali izjavo o odpovedi pravice do pritožbe na odločbo. Zavod bo odločal o pravici do denarnega nadomestila v naslednjih dneh po prijavi delavcev v evidenco brezposelnih, odločbe o denarnem nadomestilu pa bodo delavcem vročene do 12. 11. 2010. Prvo izplačilo denarnega nadomestila bodo delavci prejeli 30. 11. 2010, in sicer sorazmerni delež za mesec oktober, saj jim je delovno razmerje prenehalo 28. 10. 2010. Prvo celotno izplačilo denarnega nadomestila za november bodo delavci prejeli 7. 12. 2010,'' so še sporočili z zavoda.

Kot pravijo na zavodu, bodo delavci prve tri mesece prejemali denarno nadomestilo v višini 70 odstotkov njihove povprečne mesečne plače v zadnjem letu pred nastankom brezposelnosti, kar znese približno 400 evrov neto mesečno, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov te plače. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od trajanja posameznikove zaposlitve, tako bodo delavci denarno nadomestilo prejemali najmanj 3 mesece in največ 24 mesecev.

Na zavodu za zaposlovanje so že pred prijavo Vegradovih delavcev prejeli povpraševanje s strani 13 delodajalcev iz vse Slovenije, ki povprašujejo po skupno od 145 do 150 delavcih s področja gradbeništva. O možnostih zaposlitve bodo na zavodu delavce obvestili že takoj ob prijavi, je povedal direktor velenjske območne službe zavoda Robert Rajšter.

Težave z zavarovanjem

Z zgodbo Vegrada so v ospredje sicer stopile tudi težave tujih delavcev. Tudi ti se bodo sicer lahko prijavili na zavod, a imajo glede na državljanstvo različne pravice do denarnega nadomestila.

Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) opozarja, da so delavci migranti ujeti v zakonsko luknjo. Da je situacija delavcev migrantov težavna, so v ZSSS s pismom opozorili tudi premirja Boruta Pahorja. Problem je pereč predvsem za državljane BiH in Makedonije, saj so delavci do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti upravičeni le, če imajo stalno bivališče v Sloveniji.

"Ko bo državljan BiH ali Makedonije, ki nima stalnega bivališča v Sloveniji, poskušal uveljaviti denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, bo sicer prejel odločbo o upravičenosti do tovrstnega nadomestila, vendar pa nadomestila dejansko ne bo prejel,“ je Dušan Semolič zapisal v pismu Pahorju. In v tej točki se zaplete še z zavarovanjem. Na ZSSS razlagajo, da so po zakonu obvezno zavarovane tiste brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo od zavoda za zaposlovanje. ZSSS ob tem opozarja, da je to nesprejemljiva situacija.

Ob tem je ZSSS Pahorja spomnil na njegovo izjavo, da je primer Vegrada "v mednarodni skupnosti Sloveniji prinesel sramoto zaradi odnosa do tujih delavcev, ki komajda preživijo čez dan“. A ZSSS dodaja, da sramota ni le Vegrad. "Sramota je sistem, ki omogoča takšno izkoriščanje, tako tujih kot tudi domačih delavcev, in ki jih postavlja v takšen položaj – in ki je navsezadnje oblikoval izkoriščevalsko prakso Vegrada," v pismu Pahorju še piše Semolič.