Novinarji oddaje Svet na Kanalu A so pridobili dokument, ki kaže odprte terjatve do Vegrada na dan 10. 10. 2008. Med dolžniki se je po njihovih informacijah znašel tudi prijatelj Hilde Tovšak Marko Pogorevc, sicer nekdanji prvi mož policije. Konec oktobra 2008 je bil Vegradu dolžan skoraj 130 tisoč evrov. In to kljub dejstvu, da je leto prej pri Hypo Banki najel kredit za nakup prav tako Vegradovega stanovanja na naslovu v Šiški. Kredit je bil visok 245.000 evrov.

Marko Pogorevc (Foto: Kanal A)

Hypo pa naj bi po podatkih Sveta na Kanalu A skrival tudi dejanske kredite Vegrada, in sicer prek podjetij, namenjenih prav temu. Projekt Kempinski Savudrija je tako kreditiral z 200 milijoni evrov, študentsko naselje Vojkova cesta pa prek podjetja Gina, ki ga je prav Hypo prodala Vegradu, s 14 milijoni evrov. Delamaris Izola je prek družbe Vedela, ki jo še danes vodi pomemben Vegradov mož Matej Košič, dobil 25 milijonov evrov, Rotonda za Bežigradom 20 milijonov evrov, Celovški dvori pa 15 milijonov evrov. Prava izpostavljenost Hypa do Vegrada naj bi bila tako v resnici okrog 270 milijonov evrov, kar je petkrat več, kot kažejo uradni podatki.

Tovšakova očitke zavrača

Tovšakova se je medtem za oddajo 24UR odzvala na včerajšnje poročanje o tem, da naj bi si ranč v Mislinji zgradila na stroške Vegrada. "Odločno zanikam. Z družbo Vegrad sem sklenila pogodbo o izvedbi del na mojih nepremičninah v Mislinji. Vsa opravljena dela sem Vegradu plačala transparentno, iz mojega osebnega računa na račun družbe Vegrad d.d., vse na podlagi verodostojnih poslovnih listin. Z obnovo mojih nepremičnin Vegrad d.d. ni bil oškodovan, niti nisem kot direktorica siromašila podjetja,“ je zapisala Tovšakova. Vendar pa pogodb in računov ni bila pripravljena razkriti. Dejala je, da jih bo najprej predala stečajni upraviteljici. Kar pa se zaenkrat še ni zgodilo.

Pahor bo zahteval poročilo

Premier Borut Pahor je medtem napovedal, da bo zahteval poročilo o Vegradu, saj želi vedeti, kaj se je dogajalo v podjetju, kjer je imela delež tudi država. Dejal je, da bo poročilo podlaga za ustrezne ukrepe, ni pa pojasnil katere. Upa, da se bodo iz njega marsikaj naučili za naprej. Že zdaj pa meni, da bi moral biti nadzor nad podjetji v lasti države večji, vodstvo pa mora delovati kot dober gospodar in transparentno sklepati posle.

Spomnil je, da so pred finančno krizo vsi zahtevali umik države iz gospodarstva, ''zdaj pa velja prepričanje, da mora država rešiti vse''. Po njegovih besedah je Vegrad morda vzorčen primer za to.

Zaveda se, da je Vegrad ''v mednarodni skupnosti Sloveniji prinesel sramoto zaradi odnosa do tujih delavcev, ki komajda preživijo čez dan''. Ob tem je dejal, da tečejo postopki pristojnih institucij, v katere se vlada ne sme vmešavati in se tudi ne bo, ''pred zakonom pa smo vsi enaki''.

V protikorupcijski komisiji obravnavajo 17 zadev

Nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak (Foto: Aljoša Kravanja)

V komisiji za preprečevanje korupcije so doslej prejeli 16 prijav v zvezi z Vegradom. Večinoma se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri poslovanju družbe oziroma njegovega vodstva ali pa drugih pravnih oseb v povezavi z družbo.

Doslej so rešili 10 zadev. Šest so jih odstopili policiji, eno davčni upravi, eno računskemu sodišču, eno pa tožilstvu. V eni zadevi so nekaj informacij odstopili uradu za preprečevanje pranja denarja. Pred kratkim pa so v komisiji eno zadevo začeli obravnavati na lastno pobudo.

Sprejeli so tudi načelni mnenji. Od tega eno opredeljuje ravnanje pri obnovi SNG Opera in balet, ki ne predstavlja korupcije. Drugo se nanaša primarno na ravnanje občine pri prodaji zemljišča, Vegrad pa je eden od akterjev v nepravilnostih, opisanih v načelnem mnenju.

Policija preiskuje več sumov

Celjski kriminalisti obravnavajo štiri sklope zadev, ki bi lahko imele znake različnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ali zoper delovno razmerje in socialno varnost. Preiskujejo sume zlorab ali nepravilnosti v zvezi z administrativno-izplačilnimi prepovedmi za delavce Vegrada, sume kršitve delovnopravne zakonodaje, predvsem glede izplačila in odrejanja nadurnega dela, izplačila regresa za leto 2009, izrednih odpovedi delovnega razmerja iz različnih razlogov in izplačil plač delavcem. Preverjajo tudi sume zlorab ali nepravilnosti v zvezi neupravičenega zadrževanja prostovoljnih prispevkov delavcev, zbranih za družini preminulih delavcev, in sume zlorab, povezanih s poslovanjem družbe in povzročitvijo nelikvidnosti oziroma nesolventnosti.

V prvi polovici letošnjega leta so začeli tudi preiskavo v zvezi z zadnjimi dogodki v poslovnem sistemu Vegrad, torej glede insolventnosti in nelikvidnosti družbe ter v tej zvezi s postopki prisilne poravnave in stečaja.

Preiskava zgoraj omenjenih štirih sklopov kaznivih dejanj intenzivno poteka. ''Dinamike preiskovanja, operativne taktike dela ter preteklih in prihodnjih aktivnosti policije zaradi interesov preiskave ne moremo komentirati,'' so sporočili s policije. Zatrdili so še, da bodo v zvezi z različnimi sumi, ki so se v zadnjih dneh pojavili v javnosti, preučili vse sume nepravilnosti, ki imajo znake uradno pregonljivih kaznivih dejanj, pri tem pa bodo sodelovali s pristojnimi nadzornimi institucijami. Skupno naj bi preiskovali sume 45 kaznivih dejanj.