V Ljubljani se je na območju, kjer bo stal islamski center, zbralo več tisoč ljudi. Danes je namreč napočil dan, ko so simbolično položili temeljni kamen za džamijo, na katero muslimanski verniki v Sloveniji čakajo že vrsto let. Položili so ga ob molitvi.
Mufti Nedžad Grabus je poudaril, da so verski objekti izraz skupnosti vernikov in njihovega prizadevanja, da ostanejo dostojanstveni in ohranjajo harmonijo v družbi. Prihodnji islamski kulturni center, ki ga je označil kot "skupno dobro", bo po njegovih besedah namenjen razvijanju izobraževalnih in kulturnih vsebin, kar je pomembno za vzgojo otrok. Prav tako pa bo islamski kulturni center, ki se bo srečeval z večinsko krščanskim okoljem, krepil medverski dialog in temelje za skupno dobrodelno sodelovanje v širši skupnosti, je dejal Grabus. Kot je poudaril, so odločeni razvijati in promovirati civilizacijske vrednote, ki bodo okrepile duh tolerance in sobivanja.
Grabus je sporočil, da so dobili dolgo pričakovano gradbeno dovoljenje za islamski kulturni center, ki naj bi ga sicer gradili dobra tri leta.
Zbrane je nagovorila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Dejala je, da je danes velik trenutek za islamsko skupnost v Sloveniji in tudi za Slovenijo. Ob tem je poudarila, da ima vsaka veroizpoved pravico do svojega prostora za opravljanje molitev, ki ga muslimani pri nas doslej niso imeli. Kot je poudarila, Evropa brez islama ne bi bila to, kar je – raznolik in bogat kontinent. Bratuškova je dejala tudi, da gre pri postavitvi temeljnega kamna za simbolno zmago nad vsemi oblikami verske nestrpnosti. Z džamijo slovenska prestolnica po njenih besedah postaja "pravo odprto in pluralno evropsko mesto".
Med govorniki sta bila tudi tudi minister za vakufe in islamske zadeve Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari iz Katarja in najvišji predstavnik muslimanov v BiH in s tem tudi najvišji verski vodja muslimanov v Sloveniji Husein Kavazović. Slednji je poudaril, da bo islamski center tudi njihova povezava z državo Slovenijo.
Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem današnji dan označil za dan ponosa in sreče za Ljubljano, ki dokazuje, da je odprto, strpno in solidarno mesto.
Poleg predstavnikov Evangeličanske cerkve na Slovenskem, Srbske pravoslavne cerkve in judovske skupnosti se je prireditve udeležil tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, ki je v nagovoru dejal, da bodo muslimani s svojim hramom molitve in kulture dobili na simbolni ravni tudi stalno mesto v Sloveniji. To, da bo Islamska skupnost dobila svoj center, je po njegovih besedah pomemben pokazatelj demokratičnosti in strpnosti, zaželel pa si je, da bi tudi kristjani v islamskih deželah doživljali enake pravice.
Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je zbranim vernikom dejal, da so že veliko prispevali k razvoju Slovenije. Ob tem je poudaril, da smo vsi državljani Slovenije in državljani sveta in da je naša skupna naloga borba za mir.
Islamski kulturni center z džamijo bodo zgradili na dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Center, za katerega so arhitekturno rešitev izbrali na natečaju, bo obsegal 12 metrov visok glavni objekt, 24 metrov visoko molilnico in 40 metrov visok minaret. V centru bodo tudi knjižnica, učilnice, športna dvorana in družabni prostori. Islamska skupnost je finančno pomoč iz Katarja prejela že za nakup zemljišča, prav tako pa iz Katarja pričakujejo tudi večji delež sredstev za izgradnjo centra.
