FOTO: Več padcev kot vzponov Pahorjeve vlade

Borut Pahor je današnje zadnje vodenje vlade pred predajo položaja Janezu Janši posvetil odnosom s Hrvaško. Z ureditvijo spornih vprašanj s sosedo so se Slovenija, Hrvaška, celotna regija in EU rešili nevarnosti, da bi zapleti prerasli v varnostno vprašanje, je menil Pahor.

Kot so sporočili iz Pahorjevega kabineta, je Pahor ob zdravici pri delovnem kosilu vlade na svoji zadnji seji dejal, da je bila ureditev 18 let trajajočega spora s Hrvaško glede meje strateškega pomena.

"Reševanje tega vprašanja je zahtevalo vizijo in diplomatsko spretnost ter kar 664 stresnih dni. S tem se je Slovenija, Hrvaška, celotna regija in Evropska unija rešila nevarnosti, da bi nadaljnji zapleti teh vprašanj začeli varnostno ogrožati odnose med državama in v regiji," je prepričan Pahor.

Začelo se je leta 2008 ...

Vladavini Boruta Pahorja je utrla pot zmaga SD na parlamentarnih volitvah septembra 2008. Za odstotek so premagali SDS Janeza Janše in oblikovali levosredinski četverček (SD, Zares, LDS, DeSUS), ki je prevzel vajeti v roke. Že takoj na začetku je Pahor presenetil javnost z napovedjo, da bo imel v svojem kabinetu nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vpoklic nepriljubljenega "večnega" zunanjega ministra je razjezil visokega člana LDS Slavka Ziherla, ki je odstopil s položaja državnega sekretarja, občinski odbor SD iz Trebnjega pa je Pahorja pozval celo k odstopu. Rupel je sicer po letu dni odšel iz vladnega kabineta, afere in odstopi ministrov pa so se nadaljevali kot po tekočem traku.

Afera bulmastifi odnesla ministra Pogačnika

Nedokončani mandat Pahorjeve vlade je zaznamovalo kar 12 menjav na ministrskih položajih. Nekateri so odhajali iz osebnih razlogov, drugi zaradi različnih afer. Oktobra 2009 je s položaja ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odstopila Zlata Ploštajner (DeSUS). Nasledil jo je Henrik Gjerkeš, ki je decembra 2010 odstopil po tem, ko so ga policisti ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. Mesto ministrice je nato prevzela dotedanja državna sekretarka Duša Trobec Bučan, ki je zdržala le kratek čas, saj je menila, da nima Pahorjeve podpore. Takoj zatem je koalicijo zapustil DeSUS.

V začetku leta 2010 je po tem, ko je računsko sodišče opozorilo, da se ni uspešno spopadel z nepravilnostmi pri ločevanju odpadkov, z mesta ministra za okolje in prostor odstopil prvak DeSUS Karl Erjavec. Kmalu so sledili odstopi še treh ministrov. Marca je odstopil minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, ki so mu očitali nepravilnosti v zadevi bulmastifi, s prvakom SNS Zmagom Jelinčičem pa so ga policisti pridržali zaradi suma jemanja podkupnin glede zemljišč v Murski Soboti. Aprila je iz osebnih razlogov odstopil minister za zdravje Borut Miklavčič, ki ga je nasledil Dorjan Marušič.

Julija 2010 je po izstopu iz stranke s funkcije ministra za gospodarstvo odstopil Matej Lahovnik (Zares). Kot je navedel, njegovo delo v vladi skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter prvakom Zares Gregorjem Golobičem zaradi številnih razhajanj ni bilo več mogoče. Del spora med njima je povzročila tudi afera Ultra, ki je skoraj odnesla Golobiča, praktično pa je uničila stranko Zares. Afera se je sicer začela z razkritjem, da je Golobič zamolčal javnosti lastniški delež v podjetju Ultra, nadaljevala pa s hudimi očitki o tem, da je politik zlorabil položaj v korist svojega podjetja. Ti očitki se v preiskavi niso potrdili in minister je ostal na svojem položaju, a le do 5. julija 2011, ko je odstopil dan po junijskem trojnem referendumu.

Po odstopu stranke Zares iz koalicije so vlado zapustile še ministrice Darje Radić, Irma Pavlinič Krebs in Majda Širca. Poslednja pa je Pahorjevo potapljajočo barko 10. avgusta 2011 zapustila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, potem ko sta računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila nepravilnosti pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Med konflikti velja izpostaviti še spor ministra Aleša Zalarja z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, v katerem se je Pahor postavil na stran Brezigarjeve. Mediji so zagrizli tudi v nenavadno ugoden kredit, ki ga je pri NLB dobila šefinja premierjevega kabineta Simona Dimic, ki je odstopila oktobra 2010. Bližje tragikomičnosti pa je bil videospot udeleženke resničnostih šovov Urške Čepin, ki ga je pripravil Urad vlade za komuniciranje z namenom podpore pokojninski reformi. Poslednji spodrsljaj pa se je pripetil pred današnjo sejo vlade, ko televizijskih novinarjev niso spustili v vilo Podrožnik.

Vlado dokončno pokopal padec pokojninske reforme

Pahor pa se je zaradi reformne politike, s katero je iskal odgovor na zadolževanje, brezposelnost in padec konkurenčnosti, soočil s številnimi referendumi. Podporo na referendumu je dobil le arbitražni sporazum s Hrvaško, s čimer so se po Pahorjevih besedah mirno uredila osemnajst let trajajoča sporna vprašanja s Hrvaško. Če je bila podpora arbitražnemu sporazumu velika Pahorjeva zmaga, pa je padec pokojninske reforme, zakona preprečevanju dela na črno in novele zakona o arhivih na trojnem referendumu junija 2011 zapečatil usodo vlade.

Kljub številnim kritikam pa je vladi treba priznati, da ji je med drugim uspelo rešiti problem izbrisanih in problem dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!