Več kot tretjina osnovnošolcev ni zadovoljna s šolo

Začetek šolskega leta je pred vrati. Nekateri se veselijo, mnogim pa šola predstavlja veliko obremenitev in stres. Rezultati raziskave, ki jo na vsake štiri leta izvaja Inštitut za varovanje zdravja, so že leta 2010 pokazali, da več kot tretjina mladostnikov ni zadovoljna s šolo. "V letu 2010 več kot 35 odstotkov mladostnikov ni bilo zadovoljnih s šolo, med 13-letniki pa je takih že več kot polovica. Fantje so bolj nezadovoljni kot dekleta. Od leta 2002 do 2010 je delež mladostnikov, ki so nezadovoljni s šolo, močno narasel pri vseh starostnih skupinah in obeh spolih,“ opozarja Vesna Pucelj z IVZ. Kot pravi, je delež mladostnikov, ki so zelo obremenjeni z delom za šolo, razmeroma nizek in znaša 14 odstotkov.

Šolski uspeh in podpora sošolcev

Tri četrtine mladostnikov meni, da razrednik njihovo šolsko delo ocenjuje kot dobro oziroma zelo dobro. Dekleta se pri tem ocenjujejo nekoliko bolje kot fantje, kot bolj uspešni pri delu za šolo se ocenjujejo 11-letniki, razmeroma najmanj pa 15-letniki, čeprav se je ravno pri tej starostni skupini delež uspešnih učencev od leta 2002 do 2010 povečal skoraj za 10 odstotkov.

Nekateri se v razredu počutijo kot črne ovce

Otroci in mladostniki le doma preživijo več časa kot v šoli. Šola je prostor, v katerem lahko dosegajo učne uspehe, razvijajo socialne in druge veščine ter se miselno in čustveno razvijajo. "Vsekakor je šola sama po sebi stresna in s svojim načinom delovanja ter zahtevami prinaša mladostnikom obveznosti, ki jih lahko spravljajo v stresne situacije. Zato je pomembno delovati v smeri zmanjševanja s šolo povezanega stresa,“ je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček in dodala, da k temu pripomorejo dobri medsebojni odnosi v šoli tako med učenci kot tudi med učenci in učitelji ter drugimi delavci na šoli. "Zanimalo nas je, ali se mladostniki radi družijo s sošolci, ali so jim sošolci pripravljeni pomagati in jih sprejemajo takšne, kot so. V vseh opazovanih obdobjih pri vseh starostnih skupinah in obeh spolih je podpora s strani sošolcev visoka,“ pravijo na IVZ. Te podpore pri nas sicer ne doživlja 5,5 odstotka mladostnikov.

"Mladostnik se mora v šoli počutiti sprejetega, v šolanju mora šolar najti smisel oziroma verjeti, da je šola pomembna za njegovo prihodnost,“ pravi Jeriček Klanščkova in poudarja, da imajo pri tem poleg pedagoških delavcev ključno vlogo tudi starši. Oni lahko namreč učencem nudijo podporo, po drugi strani pa lahko mladi zaradi njihovih visokih pričakovanj doživljajo tudi pritiske. "Ključno je, da se o doživljanju mladostnikov pogovarjamo, preverjamo njihovo razumevanje in sproti rešujemo tudi morebitne stiske,“ še pravijo strokovnjaki.

Na IVZ so razvili tudi nekaj programov, ki lahko učiteljem, otrokom in mladostnikom pomagajo premagovati stres, povezan s šolo, in nekaj programov za spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov. Gradiva so dostopna tukaj.