Ministrstvo za zdravje je v vladno obravnavo poslalo predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki med drugim določa najdaljši čakalni čas pri zdravniku, na novo določa najdaljše čakalne dobe za specialistične storitve ter podrobneje ureja področji čakalnih vrst in seznamov. Je pa ministrstvo iz predloga novele črtalo novo stopnjo nujnosti.
Sedaj je čas čakanja v ambulanti na primarni zdravstveni ravni omejen na 20 minut, na sekundarni in terciarni pa eno uro, predlog novele pa ta čakalni čas opredeljuje na pol ure ne glede na raven zdravstvene obravnave. Pa je to v praksi sploh izvedljivo? Mnogi namreč že sedaj niso bili pri osebnem zdravniku na vrsti v 20 minutah, v bolnišnicah pa je bilo čakanje običajno precej daljše od ene ure.
Zelo hitro umaknili iz predloga, ostajajo tri stopnje
Medtem ko je prvotno predlog novele predvideval novo stopnjo nujnosti na napotnici, to je zelo hitro, po kateri bi bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, pa nova različica predloga novele ohranja le tri stopnje nujnosti napotovanja.
Se pa spreminjajo časovne omejitve za te napotitve. Pri stopnji nujno je zdravstveno storitev treba izvesti takoj oziroma najpozneje v 24 urah, pri stopnji hitro v roku dveh tednov, pri stopnji redno pa v treh mesecih, je razvidno iz besedila predloga novele, ki je objavljeno med vladnimi gradivi. Danes naj bi se za napotnico pod stopnjo hitro čakalo do tri mesece, za redno pa pol leta oz. leto na področju ortopedije.
Če bolnik želi točno določenega zdravnika, se mora to navesti na čakalnem seznamu, a potem za takšnega bolnika omejitve glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo.
Besedilo novele tudi določa, da je lahko bolnik za isto zdravstveno storitev uvrščen na čakalni seznam največ pri enem izvajalcu. Bolnik lahko ob določitvi termina zahteva poznejši prosti termin, ki je v 30 dneh od prvotno predlaganega. To možnost lahko uveljavi le za redno napotnico oz. ko stopnja nujnosti ni določena. Če se bolnik ne strinja ne s prvotno predlaganim ne pozneje ponujenim terminom, izvajalec zdravstvene dejavnosti takega bolnika ne uvrsti na čakalni seznam.
Bolnik lahko odpove termin najpozneje 10 dni pred zdravstveno storitve, to pa lahko stori enkrat v okviru iste napotitve in če je pod stopnjo redno oz. če stopnja nujnosti ni določena. Poznejša odpoved termina je dopustna le iz objektivnih razlogov, pri čemer mora bolnik pisno sporočiti razlog za odpoved termina. Po preteku 30 dni od termina opravičilo ni mogoče niti v primeru objektivnih razlogov.
Če pa odsotnosti ne opraviči, se ga črta s čakalnega seznama in napotnica preneha veljati, na čakalni seznam za to zdravstveno storitev pri istem izvajalcu pa se lahko znova uvrsti šele po treh mesecih.
Bolnikova pravica bo po novem tudi, da bo prejel izvid najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi, razen če je strokovno utemeljeno, da je rok za izdajo izvida daljši. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na rakavo obolenje, se izvid bolniku izda takoj, še določa predlog novele.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.