Notranja ministrica in predsednica LDS Katarina Kresal je v pogovoru za današnjo izdajo Dela povedala, da so na vladi sklepe usklajevali kar nekaj ur in ker so jih na koncu sprejeli, so torej "bili očitno zadovoljiv kompromis za vse strani". Vsak kompromis je rezultat prizadevanja, da se najde skupna pot, je poudarila in dodala: "Zato je potreben tudi kakšen korak nazaj." Kljub temu meni, da so sklepi dober temelj za nadaljnje ravnanje.

Kresalova pričakuje, da bo delo v vladi normalno potekalo naprej. (Foto: Reuters)

"Bistveno je, da se je pokazalo, da vlada potrebuje lastniško politiko do bank, v katerih je solastnica. In tudi to, da je treba dopolniti zakonodajo, ki ureja ravnanje bank, če dobijo državna poroštva," poudarja Kresalova. Vlada mora torej po njenih besedah postaviti jasne standarde, ki jih morajo banke upoštevati, če hočejo dobiti državna poroštva.

Pojasnila je, da je, še preden je nastal nesporazum v zvezi z NLB, "več kot jasno povedala, da bi morale banke vse svoje kreditne sposobnosti usmeriti v razbijanje krča v gospodarstvu, da bi morale spodbujati razvojne priložnosti in da kreditiranja ne bi smele usmeriti v konsolidacijo lastništev, v menedžerske odkupe". Predsednik uprave NLB Draško Veselinovič je kandidiral na listi LDS, pravi, vendar sprašuje, ali je "to kaj nezakonitega ali nespodobnega" in ali je "zato kaj manj sposoben". Spomni pa še, da ga je za predsednika uprave imenoval nadzorni svet, "in to celo tisti, ki je bil imenovan v mandatu prejšnje vlade". Po njeni oceni je prav, da je po vseh napadih nanj ponudil odstop. "In prav je, da ga ocenjuje tisti, ki ga je imenoval, torej nadzorni svet. Če ima kdo pomisleke o tem nadzornem svetu, ga naj oceni še naslednji. Ampak ključno je, da o zakonitosti in skrbnosti ravnanja uprave odločajo pristojni nadzorni organi v banki," je poudarila.

Vnaprejšnja obsodba neke poslovne odločitve je po njenem mnenju preveč globoko posegla v samostojnost finančnih institucij. "V tako ravnanje v politiki preprosto ne morem privoliti, četudi se ne strinjam s podaljšanjem kredita," je dejala. Po njenih besedah je naloga ministrov, da na svojih področjih sprejemajo ukrepe, ki zagotavljajo večjo transparentnost in zakonitost ravnanj ter odločitev v državi. Naloga vlade pa je, da s svojim delom dviga standarde ravnanja in zagotavlja ustrezen nadzor, je dejala.

Na vprašanje, ali se bo zgodba ponovila čez 45 dni, ko bo na mizi novo podaljšanje spornega kredita, pa odgovarja, da bodo na podlagi sprejetih sklepov lahko postavljena bolj jasna pravila in usmeritve bankam, ki so deloma v državni lasti in ki sprejemajo državna poroštva. Čez 45 dni bodo banke morale upoštevati vse to, kar je sprejela vlada, in razmere bodo bistveno drugačne, je prepričana. "Seveda politiki ne moremo napovedati, kaj bo banka naredila," je še opozorila.