Varuhov sum neupravičen?

Vrhovno državno tožilstvo je na zahtevo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka preverilo ukrepanje policije v primeru romske družine Strojan in ugotovilo, da ni nobenih razlogov za sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice.

Na podlagi 3. člena Zakona o policiji je naloga policije med drugim tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje ter odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa ter varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev, sosporočili iz urada vrhovne tožilke.

Zaradi resnih trenj med prebivalstvom in družino Strojan, javnih shodov, groženj, resnejših večkratnih kršitev javnega reda in miru, organizacije vaških straž, je bila policija dolžna uporabiti svoja pooblastila. Zaradi varovanja življenja, premoženja in javnega reda so bili policisti dolžni opazovati določena območja. Tako so svoje naloge opravljali - ne samo na območju Postojne, ampak tudi na območju Dečje vasi, Krke, Zagradca, Ambrusa in Ivančne Gorice ter tudi na sedanji lokaciji, na kateri trenutno biva družina Strojan.

Na podlagi 39. člena Zakona o policiji imajo policisti v primeru, ko je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju prišlo do ogrožanja varnosti in življenja ljudi ali ogrožanja premoženja večje vrednosti, pravico in dolžnost izprazniti to območje, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini, še piše v sporočilu.

Policija je dolžna ukrepati, ko je ogrožen javni red in mir, ko so ogrožena življenja, varnost in premoženje. To je njena naloga, ki je določena v zakonu. Preprečevanje izvajanja teh nalog in lahkotno obtoževanje brez konkretnih podatkov, ki želi imeti za posledico slabo funkcioniranje policistov v kritičnih situacijah je najmanj toliko nevarno, kot je nevarno nereagiranje na morebitne zlorabe pooblastil, so še sporočili z urada generalne državne tožilke Barbare Brezigar.

O dokumentih tudi Terčonova komisija

Papirje postojnskih policistov si je ogledala tudi parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Predsednik komisije Davorin Terčon opozarja na neskladje v pojasnilih direktorja Policije Jožeta Romška, o tem, da so policisti le opravljali svojo vsakdanjo službo, ne pa zasledovali članov družine Strojan, čeprav je v dnevniku Operativno komunikacijskega centra podrobno zabeleženo gibanje članov družine in njihovih obiskovalcev, tudi novinarjev. Terčon opozarja, da je težava prav v različnih pravnih mnenjih glede zakonitosti policijskih ukrepov, zato se tudi on boji, da bo primer ostal brez epiloga.

Liberalna akademija: Mate se spreneveda

Notranje ministrstvo pa se je odzvalo na izjavo Liberalne akademije (LA), ki ministru Dragutinu Mateju očita sprenevedanje pri reševanju romske problematike. V LA so izrazili ogorčenost ob uporabi posebnih sredstev in ukrepov v primeru nadzora romske družine Strojan, novinarjev in drugih vpletenih ter ga ocenili za grobo politično instrumentalizacijo policije in prekoračitev pooblastil, najverjetneje dirigiranih z vrha aktualne oblasti, je sporočil predsednik LA Darko Štrajn.

Štrajn opozarja, da v primeru, če za prekoračitev pooblastil tokrat ne bo nihče odgovarjal, to kaže na konec pravne države. Dosedanje ravnanje vlade v primeru Strojanovih pa kaže, da je slovensko vlado strah, da se konec pravne države ne bi razvedel po Evropi in po svetu, medtem ko nas v Sloveniji čaka namesto nje policijska država, je poudaril predsednik LA.

24 urni nadzor

V medijih razkrito poročilo po Štrajnovem mnenju dokazuje, da so policisti Strojanove in njihove obiskovalce med njihovim bivanjem v Postojni in drugod natančno opazovali 24 ur po ukazu nadrejenih, toda brez ustreznega izdanega naloga. "Ocenjujemo, da tajno delovanje policije in nezakonito spremljanje gibanja ljudi (ter hkrati preprečevanje njihovega gibanja) predstavlja eklatantno množično kršitev pooblastil policije in človekovih pravic sploh, kakršno v samostojni Sloveniji ne pomnimo," je sporočil Štrajn. Ker gre za medijsko dnevno navzoč primer, so se akterji morali še toliko bolj zavedati svojega početja, zato je bila kršitev verjetno skrbno premišljena in je zatorej toliko hujša.

Sprenevedanje ministra Mateja, češ da "ni bil seznanjen z uporabo prikritih ukrepov", dokazuje, kako veliko mu je do tega, da bi reševal svojo kožo in kako malo do tega, da bi zadevo raziskal. Izgon romske družine se je namreč zgodil po njegovem nareku in javni zaobljubi Ambrušanom, zaradi tega in nadaljnjih napačnih korakov pa bi moral že zdavnaj odgovarjati za svoja protizakonita dejanja, menijo v LA.

MNZ v bran Mateju

Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da "je minister Mate odšel v Ambrus zaradi varnostne situacije, ki je bila tedaj težka. Dobil je sporočilo o posebnih varnostnih razmerah, da je aktivirana posebna policijska enota, ki vzdržuje javni red in mir. Prav tako je bil seznanjen z željo družine Strojan, naj jim država pomaga, da se na nek način preselijo." Ob tem so poudarili, da so to že večkrat povedali javnosti.

Kot dodajajo, se je minister Mate prav zato "odločil za odhod v Ambrus, pri tem pa želel doseči, da ne bi prišlo do večjih konfliktov, do resnega fizičnega napada, poskusov nasilništva ali česa hujšega. Pogovoril se je tako s predstavniki lokalne skupnosti kot predstavniki Romov; obe strani sta mu izrazili svoje želje. Tudi Mirko Strojan mu je dejal, da družina noče biti v tem naselju."

Gre za grobo prekoračitev pooblastil

Posebne metode in sredstva bi smela policija po mnenju LA uporabiti zgolj v primeru suma kaznivega dejanja. Iz dokumentov in tako imenovanega policijskega delovodnika, objavljenih v medijih, jasno izhaja, da je policija grobo prekoračila pooblastila in da ne drži, kot zatrjuje generalni direktor policije Jože Romšek, da je opravljala zgolj "klasična policijska opravila", temveč da je prikrito sledila, opazovala, obveščala, ustavljala in zapisovala člane družine, obiskovalce, novinarje in odvetnike, vse to brez sodnega naloga, je pojasnil Štrajn.

Ob tem v LA poudarjajo, da razlog "preprečevanja in odkrivanja prekrškov in dejanj, ki ogrožajo varnost ljudi", prav gotovo ne more veljati za tajni nadzor nad predstavniki medijev in obiskovalcev.