Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki je začela veljati 1. januarja, je posledica evropske direktive, s katero želijo poskrbeti za okolje in predvsem znižati emisijske izpuste.

Varčne žarnice se splačajo, saj bomo ob manjši porabi plačali manj prispevkov. (Foto: Reuters)

Končni odjemalci bomo posledice čutili v denarnici. Na položnicah za elektriko, plin in toplovod bodo po novem prispevki in dodatki, dražji bodo tudi naftni derivati. Po besedah Hinka Šolinca z Direktorata za okolje bomo začeli za elektriko, toploto in zemeljski plin doplačevati s 1. februarjem, kar pomeni, da bodo višje položnice, ki jih bomo prejeli marca. Naftni derivati bodo z dodatkom 10. februarja, torej ob prvi spremembi cen. Plačali ga bomo takoj, po točenju goriva.

Za elektriko bo prispevek 0,05 centa na kilovatno uro. Slovensko gospodinjstvo mesečno povprečno porabi okoli 300 kilovatnih ur, kar pomeni, da bo znesek na položnici višji za 15 centov, kar na leto znese 1,8 evra. Za ogrevanje prek toplovoda je povprečna letna poraba na gospodinjstvo okoli 12.000 kilovatnih ur. Ker je dodatek enak kot pri elektriki, bomo letno plačevali šest evrov več.

Za bencin bo treba odšteti 0,4 centa na liter, zato bomo za 50-litrski rezervoar odšteli 20 centov več. Pri litru dizla bomo plačali 0,2 centa, pri litru kurilnega olja pa cent več. Dodatki pri slednjem bodo čedalje višji: leta 2011 bo dva, leta 2012 pa 3,5 centa. Trošarine seveda ostajajo. Naraščala bo tudi cena utekočinjenega naftnega plina, ki ga uporabljamo za gorivo, najdemo pa ga tudi v cisternah, kjer nimajo zemeljskega za ogrevanje, in v jeklenkah. Dodatek za plin v jeklenkah bo 0,4 centa na liter. ''Ker se prodaja v kilogramih, je pretvorba okoli 0,7 centa na kilogram. Če ima jeklenka 15 kilogramov, je torej skupni dodatek 10,5 centa,'' je pojasnil Šolinc.

Najnižji je dodatek za dizel, najvišji za kurilno olje. Bencin, dizel in kurilno olje, ki so ''obremenjeni'' že s trošarinami, bodo z novim dodatkom v sredo, 10. februarja. (Foto: Reuters)

Država bo letos iz prispevkov in dodatkov predvidoma zbrala 25,1, leta 2011 31,9, leta 2012 pa 41,7 milijona evrov. Če predvidevamo, da bomo letos porabili toliko energentov kot leta 2008, bi od zemeljskega plina dobili štiri, od bencina 3,6, od dizla 3,4, od kurilnega olja 6, od elektrike pa 6,4 milijona. Lani je poraba padla, za letos pričakujejo, da bo podobna kot leta 2008. ''To bi bilo 25 milijonov, vendar pričakujemo od 22 do 23 milijonov z naslova prispevkov in dodatkov iz uredbe,'' je dodal.

Več denarja za 'obnovitvene' subvencije

Letos se bo ves denar stekel v Ekološki sklad in država bo okoljsko ozaveščenim državljanom tudi nekaj vrnila. Preko Ekološkega sklada in dobaviteljev energentov bo subvencionirana zamenjava oken, streh, fasad, toplotnih ventilov pri radiatorjih in radiatorjev. Spodbujali bodo zamenjave starih z varčnimi pečmi za ogrevanje ter vgraditve toplotnih črpalk, kotlov za lesno biomaso in sprejemnikov sončne energije. Do sredstev naj bi bili prednostno upravičeni dohodkovno najšibkejši deli gospodinjstev. Višina spodbud se predvidoma ne bo bistveno spremenila, denarja pa bo več kot doslej.

Okoljsko osveščeni že zdaj plačujejo manj

Dražji bo tudi plin. (Foto: Reuters)

Glavni namen uredbe je torej izboljšati učinkovitost rabe končne energije, ki bo doprinesla k zmanjševanju porabe primarne energije ter posledično k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Razlog za povečevanje dodatkov za fosilna goriva za ogrevanje je, da jih bo treba do leta 2020 praktično opustiti. Na očitke, da bo nekdo, ki že ima na primer toplotno črpalko, nova okna, fasado, skratka okolju prijazno hišo, vseeno plačeval več, pa Šolinc odgovarja, da ima tako in tako že zdaj nižje položnice zaradi nižje porabe. Tudi dodatki in prispevki se plačajo na enoto, kar pomeni, da jih boste imeli ob nižji porabi manj na položnici.

Posebnih kazni za prevelike porabnike ne bo, imeli bodo "le" višje stroške. ''Čedalje ostrejši predpisi na podlagi Zakona o graditvi objektov določajo, da morajo biti nove zgradbe energijsko varčne. Če so stavbe stare, ni predpisov, na podlagi katerih bi lastnike lahko prisilili v obnovo. Za to so namenjene subvencije, informiranje, osveščanje,'' je še poudaril.