Varčevanje v šolah: povišanje normativov, izguba sedanje kakovosti?

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so pripravili prikaz primerjalnih mednarodnih analiz v izobraževanju. Podatki, ki so jih posredovali z ministrstva, kažejo, da je pri nas število učencev v razredu manjše od povprečja v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter da učitelji porabijo nekoliko manj ur za neposredno delo v razredu. Ob tem pa podatki kažejo tudi, da v državah OECD povprečno namenijo nekoliko več sredstev za izobraževanje kot v Sloveniji.

Na ministrstvu sicer želijo v okviru varčevalnih ukrepov zapolniti razrede v okviru obstoječih normativov. Predlagajo tudi višanje normativov za velikosti razreda na različnih stopnjah izobraževanja – obstoječi normativ je zdaj 28 učencev, povprečno število otrok v razredu pa je po besedah ministra Žiga Turka 16,7 v osnovni in 14,3 učenca na učitelja v srednji šoli. Prav tako namerava ministrstvo prilagoditi normative učnih obveznosti učiteljev na raven, ki velja v državah OECD.

Oddelek za psihologijo opozoril na slabe strani povečanja normativov

Sicer pa so z oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete sporočili, da bo vsakršno povečevanje normativov na področju vzgoje in izobraževanja še dodatno zmanjšalo že tako majhen obseg razvojnih in preventivnih dejavnosti na šoli. Po njihovem mnenju je strokovno utemeljeno ohranjati obstoječe normative, "saj bomo le tako lahko zagotovili kakovost svetovalnega dela v vrtcih oziroma šolah".

Nižanje katerega koli normativa bi po njihovem mnenju pomenila nepopravljive korake nazaj z vidika učinkovitosti in pravičnosti vzgojno-izobraževalnega sistema ter skrbi za mentalno zdravje vseh udeleženih v vzgojno-izobraževalnih procesih.

Akademska sfera za takojšnjo vključitev v skupno iskanje rešitev glede varčevanja

O varčevalnih ukrepih v visokem šolstvu in znanosti so danes govorili tudi na skupni seji senata Univerze v Ljubljani (UL), kolegija dekanov, upravnega odbora in študentskega sveta. Predvideni rebalans proračuna za univerzo pomeni verjetno izpad prihodka za 35 milijonov evrov, ki ga univerza ne more nadomestiti, je opozoril rektor UL Stanislav Pejovnik.

"S tem univerza ne more opraviti z zakoni predpisanih nalog. Že sprejeti finančni načrt smo pripravljeni še dodatno zmanjšati za dogovorjeno znižanje stroškov dela, materialnih stroškov in investicij," je dejal Pejovnik. "Z ljudmi, ki so zaposleni na univerzi, smo dosegli plato. Mi lahko vzdržujemo ta obseg dodatnega pridobivanja dohodkov, ne moremo ga pa povečevati," je poudaril rektor.

Prav tako ne morejo zmanjšati števila študentov pred 1. oktobrom 2013, kajti letošnji vpis je tako rekoč končan. "Prav tako ne moremo zmanjšati števila programov. Torej edina točka, kjer smo pripravljeni zarezati v živo, so plače, materialni stroški in investicije. Tu smo se pripravljeni pogajati," je bil odločen Pejovnik.

Zato so danes sprejeli sklep, s katerim pozivajo vlado, da jih kot partnerje takoj vključi v skupno iskanje rešitev.