Premier Borut Pahor je po seji vlade napovedal, da bo podpredsednik hrvaške vlade in finančni minister Ivan Šuker še danes podpisal predlog, ki ga bo poslal banki za mednarodne poravnave v Baslu. V pismu bo izrazil pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o varčevalcih, s čimer je po Pahorjevih besedah ''strt zadnji velik oreh med državama. S tem ne trdim, da je problem rešen. Ampak, našli smo rešitev.''

Hrvaška je tudi uradno privolila v Basel, 75. dan po srečanju med premierjema v Bohinju. (Foto: Miro Majcen)

Po Pahorjevih besedah je namreč Zagreb pripravljen na nadaljevanje pogovorov glede deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v okviru nasledstva. Hrvaška je tako pripravljena, da se vprašanje deviznih varčevalcev reši skladno s 7. členom priloge C sporazuma iz nasledstva leta 2001. Člen določa rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Gre za rešitev vprašanja, ki je po besedah Pahorja po teži takoj za vprašanjem meje.

Dogovor je potrdil tudi Zagreb. Hrvaška vlada je namreč na današnji seji odločila, da bo Hrvaška BIS uradno izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev LB v skladu s prilogo C sporazuma o nasledstvu.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je ob tem poudarila, da so s tem "naredili dober posel za Hrvaško, o kakršni koli prodaji česar koli, kaj šele ozemlja, ne samo, da ni govora, ampak smo pokazali, kako se obnaša, živi in z lastnim delom tlakuje evropska pot".

Kosorjeva je spomnila, da je odločitev v skladu z dogovorom s Pahorjem 31. julija v Bohinju in ponovila, da sta se takrat strinjala, da dogovor držav ne omejuje pravic posameznikov.

Z obnovitvijo pogajanj naslednic nekdanje Jugoslavije o prevzemu jamstev za stare devizne hranilne vloge pod okriljem BIS, ki so se končala brez rezultata leta 2002, se mora sicer strinjati vseh pet naslednic nekdanje Jugoslavije – ob Sloveniji in Hrvaški še Makedonija, BiH ter Srbija, ki nastopa v imenu nekdanje Zvezne republike Jugoslavije.

Po propadu prvega kroga pogajanj pod okriljem BIS leta 2002 so BiH, Makedonija in Slovenija še istega leta dale pisno soglasje za nadaljevanje pogajanj, ustno soglasje je dala tudi Srbija, nanj pa ni pristala le Hrvaška, ki je sicer sporazum o nasledstvu ratificirala kot zadnja izmed naslednic šele leta 2004.

Po nedavnih besedah uradnega govorca zunanjega ministrstva Milana Balažica bo sicer pri pogajanjih v Baslu poanta na Ljubljanski banki, šlo pa bo za ureditev vseh odprtih finančnih vprašanj med naslednicami.