Slovenija ni Ciper, vloge do 100.000 evrov pa so zagotovo varne

Potem ko je evrsko območje Cipru v zameno za finančno pomoč naložilo obdavčitev bančnih vlog varčevalcev v tamkajšnjih bankah, so se pojavile bojazni o propadu finančnega sistema otoške države. V Sloveniji se varčevalcem ni treba bati za vloge v bankah, pravi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.

Razlika je že med bankami samimi, je ocenil Arhar. Bilančna vsota bank na Cipru po nekaterih podatkih dosega celo osemkratnik bruto domačega proizvoda (BDP) države. V Sloveniji je skupna bilančna vsota bank za primerjavo nekje okoli 130 odstotkov slovenskega BDP. Poleg tega so ciprske banke tesno povezane s finančno krizo v Grčiji in so v zelo slabi kondiciji.

Po drugi strani Ciper že dolgo časa velja za neke vrste davčno oazo. Tam imajo denar naložen različni deponenti z vsega sveta, v veliki meri iz vzhodnih držav, konkretno iz Rusije. Vloge ruskih državljanov in drugih zunaj evrskega območja ali celotne EU predstavljajo velik del depozitov v ciprskih bankah.

Arhar je spomnil tudi na strogo izvajanje zakonodaje o pranju denarja v Sloveniji ter na lani jeseni sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Prav boljši nadzor nad pranjem denarja je eden od pogojev za pomoč Cipru.

Razmer v tej otoški članici evroobmočja in v Sloveniji tako ni mogoče primerjati.

Arhar je prepričan, da se bo lahko Slovenija z ukrepi, ki jih pripravlja država za stabilizacijo bančnega sistema, izognila položaju, ko bi sploh morala razmišljati o izpolnjevanju kakršnih koli pogojev v zameno za mednarodno finančno pomoč.

Ob tem pa so banke v Sloveniji v velikem obsegu v lasti države, medtem ko drugje niso, a so jim države kljub temu pomagale, je nadaljeval.

Slovenije prav tako ne moremo primerjavi z drugimi ranljivimi članicami EU. "Poglejte samo javni dolg ali zadolženost prebivalstva," je dejal.

Vloge državljanov so varne

V Banki Slovenije pa so slovenske varčevalce spomnili na zakona o bančništvu in evropsko direktivo, na podlagi katerih je v Sloveniji urejeno jamstvo za vloge pri bankah in hranilnicah do vključno 100 tisoč evrov po posameznem vlagatelju.

"Za jamstvo vlog velja sistem solidarnega jamstva vseh bank in hranilnic v RS, kar pomeni, da bi v primeru izplačila vlog iz jamstvene sheme, tj. v primeru začetka stečaja nad eno od bank ali hranilnic v slovenski jamstveni shemi, vse banke in hranilnice (razen banke v stečaju) poravnale znesek sorazmerno z deležem zajamčenih vlog, ki ga imajo. V primeru, da ne bi zmogle vplačati zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, bi le-ta začasno zagotovila država in jih naknadno izterjala od bank v pripadajočem deležu," so zapisali.