Slovenija

FOTO: Slovenija poostrila nadzor na meji in postopke obravnave migrantov

Ljubljana, 17. 11. 2015 07.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 18 min

Slovenija je po napadu v Parizu poostrila nadzor državne meje, varovanje objektov in intenzivirala aktivnosti v notranjosti države. Boštjan Šefic je ocenil, da je stanje v Sloveniji še vedno stabilno in varno. Predstavniki držav na balkanski migracijski poti so se zavzeli za upočasnitev migrantskega toka.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Slovenija (še) ne zapira meja
    02:12
    Iz SVETA: Slovenija (še) ne zapira meja
  • Iz SVETA: Policisti ubežnike iskali vso noč
    02:00
    Iz SVETA: Policisti ubežnike iskali vso noč
  • Iz SVETA: Dvorezni meč družbenih omrežij
    02:20
    Iz SVETA: Dvorezni meč družbenih omrežij

Slovenija je po napadu v Parizu poostrila nadzor državne meje, varovanje objektov in intenzivirala aktivnosti v notranjosti države. Hkrati so poostrili določene postopke pri obravnavi migrantov, je povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in dodal, da je stanje v Sloveniji še vedno stabilno in varno. "Zaenkrat nismo zaznali nobenih posebnosti oziroma karkoli, kar bi nakazovalo, da bo kdo, ki prečka Slovenijo, imel namero škodovati Sloveniji," je dejal.

Tudi za varnost tistih, ki živijo, delajo, se šolajo ali so v varstvu v bližini nastanitvenih in sprejemnih centrov, je po Šefičevih besedah poskrbljeno.

Slovenska vojska medtem nadaljuje s postavljanjem žičnate ograje ob meji. Do ponedeljka so jo postavili nekaj več kot 26 kilometrov, danes še dodatnih 11 kilometrov. Dopoldne so začeli ograjo postavljati v Beli krajini, v smeri od Kolpe proti Gorjancem.

O migracijski problematiki so na Brdu pri Kranju sicer govorili predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski begunski poti. Strinjali so se, da je treba začeti z upočasnjevanjem toka migracij, da bi preprečili preobremenitve držav in se zavzeli za boljši nadzor migracij z enotno metodo identifikacije ter za kakovostno izmenjavo informacij.

Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo že 227.563 migrantov, danes do 18. ure 5399.

Namestitveni center Šentilj - 10
Namestitveni center Šentilj - 10 FOTO: Aljoša Kravanja

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dogajanje v zvezi z begunsko krizo smo ves dan spremljali V ŽIVO:

19.35: Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 227.563 migrantov, od tega danes do 18. ure 5399. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 18. uri nekaj manj kot 6000 migrantov. Slovenijo pa je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 211.660 migrantov.

V Dobovo 3236 tujcev, pričakujejo še dva vlaka

18.5: Na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova so danes v spremstvu  hrvaških policistov pripeljali trije vlaki s 3236 tujci. Okoli 4. ure je pripeljal vlak s 1107 tujci, ob 8. uri vlak s 1078 osebami in ob 12.15 vlak s 1051 tujci. V Dobovi nekaj po 19. uri pričakujejo vlak s 1033 tujci, po napovedih hrvaških varnostnih organov pa naj bi okoli polnoči pripeljal še vlak z okoli 1000 tujci, je sporočila Alenka Drenik s PU Novo mesto.

Vsem tujcem so po prihodu v Slovenijo nudili zdravstveno in humanitarno oskrbo. Policisti v skladu z logističnimi in nastanitvenimi kapacitetami tujce z vlaki in avtobusi spremljajo v nastanitvene centre po državi. Trenutno je v sprejemnih centrih v Dobovi in Brežicah še okoli 1200 tujcev.

18.17: Ob 8.30 uri je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 1244 migrantov.

Avstrijski varnostni organi so ob 9. uri na bivšem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v svojo državo sprejeli 700 migrantov in ob 13. uri še 544, skupno so sprejeli 1244 migrantov, je sporočila Suzana Rauš s PU Murska Sobota.

Ob 10. uri je iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce z 10 avtobusi prispelo 540 migrantov. Tujci so bili evidentirani v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi ter po končanih policijskih postopkih okrog 16. ure nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.

Okrog 12. ure so iz območja PU Celje v nastanitveni center v Lendavo pripeljali in nastanili 398 migrantov, katerih prevoz pa trenutno poteka v nastanitveni center v Gornjo Radgono.

V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.

18.12: Ob 6. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 3.643 migrantov. Tja je ob 10.20 iz Dobove pripeljal vlak z  914 begunci in migranti, ob 10.30 pa iz Dobovca šest avtobusov s 311 migranti.

Avstrijski varnostni organi so danes na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 1.900 migrantov, je sporočil Miran Šadl s PU Maribor.

Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 2.968 migrantov, sprejemna centra Gruškovje in Središče ob Dravi pa sta prazna.

V nastanitvenem centru Šentilj v večernih urah pričakujejo prihod še enega vlaka iz Dobove z okoli 1.000 migranti, nekoliko kasneje pa še šest avtobusov, prav tako iz Dobove, s katerimi bodo predvidoma pripeljali 367 migrantov.

Nemčija pošilja dodatne policiste na mejo z Avstrijo

17.42: Nemška policija je danes napovedala, da bo v južno zvezno deželo Bavarsko, ki je najbolj na udaru migrantskega vala, napotila dodatnih 850 policistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dodatni policisti bodo varovali mejo z Avstrijo in pomagali pri registraciji migrantov, ki prihajajo v Nemčijo z juga. V obmejnih krajih Freilassing in Kempten bodo vzpostavili tudi dve novi policijski postaji, so sporočili z münchenske policije.

Bavarska vlada je zelo kritična do preveč odprte politike kanclerke Angele Merkel do beguncev, kar je povzročilo napetosti v vladajoči koaliciji. Na Bavarskem vladajoča CSU, sestrska stranka CDU kanclerke Merklove, že več tednov poziva k strožjemu nadzoru meje. Bavarska je vstopna točka za večino migrantov in beguncev, ki prihajajo v Nemčijo po t. i. balkanski poti.

Aktivisti: razmere v nastanitvenih centrih slabe, zdravstvena oskrba nezadostna

17.28: Na okrogli mizi o dilemah zdravstvene oskrbe beguncev v okviru znanstvenega posveta Migracije in zdravstvo v organizaciji ljubljanske zdravstvene fakultete in oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete, so predstavniki različnih vladnih ustanov in nevladnih organizacij ter aktivisti predstavili svoje izkušnje s terena s poudarkom na zdravstveni oskrbi beguncev.

Ugotovili so, da je pomanjkljivosti ogromno. Največjo težavo predstavlja način, kako so begunci nameščeni v nastanitvenih centrih, kjer vladajo neprimerne, nedostojne in človeka nevredne razmere. "V centrih se njihovo zdravje absolutno slabša in nikakor ne moremo govoriti o ustrezni zdravstveni oskrbi, čeprav jo mnogi prostovoljci, med njimi zdravstveni delavci, poskušajo nuditi," je poudarila Uršula Lipovec Čebron s filozofske fakultete.

Stanje v nastanitvenem centru Brežice je predstavila Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija (AIS). Večina beguncev, med katerimi je veliko otrok in nosečnic, prihaja z vojno ogroženih območij. Spomnila je, da so konec oktobra ob večjem begunskem valu, na katerega sploh nismo bili pripravljeni, ljudje prihajali na slovensko-hrvaško mejo ponoči v spremstvu policistov brez vode in hrane ter po več kilometrov pešačili do nastanitvenih centrov.

V Brežicah so takrat imeli le 200 odej za 2000 ljudi, ki so spali na tleh, veliko tudi zunaj na travi pri 4 stopinjah Celzija brez vode in hrane, ni bilo niti toplega mleka za otroke, je naštela Turinova. Dodala je, da se je enako dogajalo v centrih v Dobovi in Rigoncih.

'Ker EU na evropski ravni ni zmogla obravnavati vprašanj dotoka migrantov, je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire'

16.48: Ministrica za obrambo Andreja Katič je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU povedala, da Slovenija podpira ukrepe za celovito reševanje migracijske problematike in nevtralizacijo omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, hkrati pa poudarila, da kljub uspešnosti operacije splošno stanje, povezano z migracijami, kaže, da je treba vzroke odpraviti v državah izvora.

Predstavila je razmere, ki jih povzročata dotok in oskrba migrantov v Sloveniji, se zahvalila ministrom držav, ki pomagajo Sloveniji, obenem pa pozvala k skupni evropski rešitvi. Kot je dejala, EU teh vprašanj na evropski ravni ni zmogla obravnavati, zato so bile države članice prisiljene sprejeti enostranske ukrepe. Tako je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, česar si nismo želeli. Zato je ministre ponovno pozvala k hitri skupni rešitvi na ravni EU.

Ograja v Beli krajini

16.39: Slovenski vojaki bodo danes postavili novih 11 kilometrov ograje. Takole so jo postavljali v Beli krajni:

Slovenija ne zapira meje

16.38: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je znova demantiral informacijo, ki se je v ponedeljek pojavila v srbskih medijih, da Slovenija in Avstrija zapirata schengensko mejo. Zagotovil je, da vse aktivnosti potekajo normalno, ker pa je bil v dopoldanskem času sprejem v Avstrijo nekoliko manjši, se je število migrantov v naših nastanitvenih centrih zgostilo, zato so prosili Hrvaško, da za nekaj ur zadrži prihod enega vlaka.

Na terenu med 1200 in 1500 policistov

16.35: Po besedah vodje sektorja za operativo na upravi za zaščito in reševanje Stanislava Lotriča na terenu vsakodnevno pod okriljem civilne zaščite pomaga okoli 500 prostovoljcev in pripadnikov sil za zaščito in reševanje.

Prav tako je v teh dneh na terenu med 1200 in 1500 policistov, ki jim pomaga tudi 188 kolegov iz devetih držav.

Počivalšek: Ograje na meji so nujne

15.49: Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je odzval na odprto pismo, ki ga je nanj naslovil direktor črnomaljskega Razvojno izobraževalnega centra Bela krajina Peter Černič, v njem pa opozoril, da bo obmejna ograja škodovala tamkajšnjemu turizmu.

Počivalšek je pojasnil, da so se za postavitev ograj odločili, ker je slovenska južna meja tudi schengenska meja, katere varovanje omogoča nemoteno delovanje vse države. Dodal je, da je omenjeni ukrep, čeprav bodo začasne tehnične ovire zarisale sled v življenje na obmejnem območju in otežile izvedbo tamkajšnjih družabnih in turističnih prireditev, nujen.

Predstavniki vlade namreč verjamejo, da bodo z začasno postavitvijo ovir še druge države na balkanski begunski poti spodbudili, da s podobnimi ukrepi nekoliko upočasnijo prihode večjih begunskih skupin ali pa da njihovo pot celo nekoliko preusmerijo, je še dodal minister.

Policija našla vse migrante, ki so samovoljno zapustili center v Dobovi

15.40: Policija je danes našla še zadnje od štirinajstih migrantov, ki so v ponedeljek nekaj po 18. uri samovoljno zapustili sprejemni center v Dobovi. Policisti so šest prebežnikov našli že v ponedeljek zvečer, preostalih osem pa na območju policijske postaje Brežice v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah. Vsi bodo svojo pot normalno nadaljevali.

Na PU Novo mesto so povedali, da so nekoliko neučakane prebežnike, ki so pot proti Zahodu želeli nadaljevati na lastno pest, pospremili nazaj v dobovski sprejemni center, od koder jih bodo pospremili naprej v namestitveni center.

Svojo pot bodo vsi normalno nadaljevali, so še povedali na novomeški policijski upravi.

V območjih šol in vrtcev bodo postavili drugačne tehnične ovire, da se ne bi otroci na njih poškodovali.
V območjih šol in vrtcev bodo postavili drugačne tehnične ovire, da se ne bi otroci na njih poškodovali. FOTO: Reuters
Šefic: Slovenija je ta trenutek varna

15.04: Na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi s prihodom beguncev je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic povedal, da je teroristični napad v Parizu med ljudi upravičeno zasejal zaskrbljenost, zato so države sprejele določene varnostne ukrepe. Dodal je, da je Slovenija še vedno varna. "Državljanke in državljane lahko pomirimo, da vsi pristojni organi maksimalno intenzivno delajo, so pozorni na vse, kar se dogaja v Sloveniji in okolici, sodelujejo z drugimi državami."

Po njegovih besedah je država po nedavnih terorističnih napadih v Parizu poostrila nadzor državne meje, varovanje objektov in intenzivirala aktivnosti v notranjosti države. Hkrati so poostrili določene postopke pri obravnavi migrantov. "Zaenkrat nismo zaznali nobenih posebnosti oziroma karkoli, kar bi nakazovalo, da bo kdo, ki prečka Slovenijo, imel namero škodovati Sloveniji," miri Šefic.

Zagotovil je, da vsi pristojni organi delajo maksimalno, pri tem pa so pozorni na vse, kar se dogaja v Sloveniji ter si po potrebi izmenjujejo podatke z drugimi državami.

Tudi za varnost tistih, ki živijo, delajo, se šolajo ali so v varstvu v bližini nastanitvenih in sprejemnih centrov, je po Šefičevih besedah poskrbljeno, po potrebi pa sprejemajo dodatne varnostne ukrepe. Slednje so na "prošnjo posameznih institucij" že sprejeli, je povedal.

"Kadarkoli bi kdo menil, da je treba storiti še kaj več, se lahko obrne na odgovorne osebe šol, policijo in tudi na notranje ministrstvo. Ni razloga za pretirano zaskrbljenost, na vsako pobudo pa bomo ustrezno reagirali," je dodal.

Danes še 11 kilometrov ograje

Do ponedeljka so sicer slovenski vojaki na meji že postavili nekaj več kot 26 kilometrov žičnate ograje, danes pa jo nameravajo postaviti 11 kilometrov.

V območjih šol, vrtcev bodo upoštevali lokalne skupnosti in postavili drugačne tehnične ovire, da se ne bi otroci poškodovali na njih, je pojasnil.

Od 43 rešenih prošenj za azil niso ugodili nobeni

Kot je še pojasnil Šefic, je danes do 12. ure v Slovenijo vstopilo 225.000 migrantov. Za mednarodno zaščito je po njegovih besedah prosilo 81 oseb. Od 43 rešenih prošenj nobeni ni bilo ugodeno, v 29 primerih je bil postopek ustavljen, ker so osebe zapustile azilni dom, ena oseba je prošnjo umaknila, v 13 primerih pa so prošnjo zavrnili, je pojasnil.

Kako konkretno se kaže poostren nadzor?

Šefic je povedal, da gre za določene policijske taktike in pristope. Na zeleni meji je povečano število varnostnih organov, na samih mejnih prehodih se dosledno izvajajo kontrole. Slovenska policija je bila v preteklih mesecih zelo uspešna, preko teh kontrol smo našli kar nekaj oseb, ki so bile vključene v tihotapljenje orožja.

Kaže se tudi v varovanju posameznih objektov v notranjosti države, je pojasnil in dodal, da so izdali posebne napotke, kaj morajo policisti spremljati.

Kako bo stavka policistov vplivala na obvladovanje begunskega vala?

Šefic je pojasnil, da mora policija izvajati vse varnostne naloge, ne glede na stavko. Zaradi pomembnosti policije v sistemu zagotavljanja notranje državne varnosti stavka ne bo neposredno vplivala na zagotavljanje varnosti.

Sam verjame, da bo stavka vodena tako, da bodo policisti opozorili na stanje v policiji, na drugi strani pa stavka ne bo vplivala na delo pri begunski krizi in na splošno varnost v državi.

Ker EU na evropski ravni ni zmogla obravnavati vprašanj dotoka migrantov, je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, je dejala obrambna ministrica Andreja Katič.
Ker EU na evropski ravni ni zmogla obravnavati vprašanj dotoka migrantov, je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, je dejala obrambna ministrica Andreja Katič. FOTO: Dolenjskanews

Upočasnitev begunskega toka

13.39: Predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski migracijski poti so se na današnjem sestanku na Brdu pri Kranju strinjali, da je treba začeti z upočasnjevanjem toka migracij, da bi preprečili preobremenitve držav. Zavzeli so se za boljši nadzor migracij z enotno metodo identifikacije in za kakovostno izmenjavo informacij.

Kot je po sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Srbije, Makedonije in Grčije, povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, so se dogovorili za izboljšanje koordinacije, vključno z izmenjavo podatkov o številu migrantov, ki prehajajo meje, in o zasedenosti kapacitet. "Razmisliti velja tudi o enotni bazi podatkov, kar bo omogočilo boljše načrtovanje sprejema in nadaljnjih postopkov v naslednjih državah," je dejala ministrica.

Udeleženci so se strinjali, da je treba začeti z upočasnjevanjem toka migracij, da bi preprečili preobremenitve držav. Pogoj za to pa je povečanje kapacitet. "Skupen zaključek sestanka je, da je sodelovanje držav na tej zahodni balkanski poti izjemno pomembno, ker le tako lahko pridemo do vsebinskega upravljanja migracij," je izpostavila ministrica.

Dogovorili so se tudi, da bo v kratkem sledil sestanek generalnih direktorjev policij. Na njem bodo operacionalizirali danes dogovorjeno za boljšo koordinacijo in upravljanje migracijskih tokov z izboljšanjem operativnega sodelovanja in oblikovanjem enotnih postopkov registracije, katerega cilj je zagotavljanje varnosti držav na poti migracijskih tokov in ciljnih držav EU.

Posebno pozornost so namenili še vprašanju kapacitet, ki je pomembno zaradi zaščite migrantov v prihajajočem zimskem obdobju, pa tudi zaradi sposobnosti upravljanja toka migrantov. Ob tem so izpostavili problem financiranja dogovorjenih ukrepov. Zato bodo Evropsko komisijo pozvali, naj okrepi svojo aktivnost zlasti v državah, ki niso članice EU.

Udeleženci so se strinjali, da je treba začeti z upočasnjevanjem toka migracij, da bi preprečili preobremenitve držav. Pogoj za to pa je povečanje kapacitet. "Skupen zaključek sestanka je, da je sodelovanje držav na tej zahodni balkanski poti izjemno pomembno, ker le tako lahko pridemo do vsebinskega upravljanja migracij," je izpostavila ministrica.

Osnovni cilj je zmanjšanje prihoda migrantov v EU, zato je treba podpreti prizadevanja EU za dogovor s Turčijo ter prizadevanja Grčije. Upravljanje migrantskega toka, ko zapusti turško ozemlje, je namreč izjemno težavno, če ne nemogoče, je opozorila ministrica.

Zaradi nepredvidljivosti migracijskih tokov ne more dati končne ocene, ali se bo zaradi vremena pritok migrantov pozimi zmanjšal. "Če ne bo sistemskih rešitev do prihodnje pomladi, pa lahko pričakujemo, da bo takrat enak kot sedaj, če ne celo okrepljen," je opozorila.

Današnji sestanek je ocenila kot zelo uspešnega kljub neudeležbi hrvaškega predstavnika. "Poskrbeti moramo, da bomo imeli nad migrantskim tokom maksimalen nadzor, tudi če nas bo Hrvaška potisnila v nesorazmeren položaj," je dejala ministrica, ki je zato kot ključne izpostavila spremljanje, usmerjanje in upočasnjevanje migrantskega toka.

Tudi grški generalni sekretar za migracijsko politiko Vassilis Papadopoulos je po sestanku izpostavil, da je treba zmanjšati tokove iz Turčije, ki jih sedaj ni mogoče obvladovati. Ker je pot vzpostavljena, se povečuje tudi število beguncev, ki gre po njej. "Koordinirano moramo države izvora poslati sporočilo, da to ni lahka pot," je predlagal.

Kot je pojasnil, so se na današnjem sestanku strinjali, da je potrebno boljše sodelovanje in koordiniranje aktivnosti za upravljanje tokov. Ni pa bilo nikakršnega govora o zapiranju meja. "Postavljanje ograj in zapiranje vseh prehodov mislim, da ni prihodnost, ki si jo Evropa zasluži," je poudaril.
 

13.00: Policisti so napovedali stavko. Kaj to pomeni za begunsko krizo? 

Begunka umrla naravne smrti 

11.02: V nedeljo, 15. novembra 2015, so slovenski policisti v poznih popoldanskih urah od hrvaških varnostnih organov na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo sprejeli 551 migrantov. Vse so registrirali v sprejemnem centru Gruškovje, 548 pa smo jih nato prepeljali v nastanitveni center Šentilj, so sporočili s PU Maribor. 

''Med vsemi sprejetimi migranti je bila tudi ženska, domnevno državljanka Sirije, ki je tožila po hudih bolečinah v trebuhu in prsnem košu. Takoj ji je bila zagotovljena zdravniška pomoč, nato pa je bila v spremstvu sina in nečaka odpeljana v SB Ptuj. Od tam so nas danes 16. novembra 2015, obvestili, da je ženska danes zjutraj umrla. Umrla je naravne smrti. O smrti sta obveščena tako sin, kot nečak,'' so pojasnili.

9.46: V aktivnostih za namestitev in oskrbo beguncev in migrantov je v ponedeljek sodelovalo 517 pripadnikov CZ, članov organizacij in društev s področja zaščite, reševanja in pomoči, humanitarnih organizacij, prostovoljcev in delavcev URSZR ter 56 pripadnikov Slovenske vojske. Skuhanih in razdeljenih je bilo 3.724 toplih obrokov hrane, dostavljeno je bilo tudi 660 litrov čaja, 930 kg kruha,100 litrov mleka. Poleg tega je bila dostavljena tudi topla voda za pripravo otroške hrane. Ob 21. uri je bilo v sprejemnih in nastavitvenih centrih zasedenih 5342 mest od razpoložljivih 9393, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

9.43: 558 migrantov, ki so bili v nastanitvenem centru v Celju, so odpeljali v Šentilj. 398 migrantov so tja pripeljali z Vrhnike, zjutraj pa so jih nato odpeljali v Lendavo. Na vstopni točki Dobovec je v Slovenijo vstopilo 214 beguncev, na točki Bistrica ob Sotli pa 273. Vse so odpeljali v Šentilj. Danes, kot so pojasnili na PU Celje, na njihovem območju pričakujejo vsaj 10 avtobusov z migranti. 5 jih bodo evidentirali na vstopni točki Dobovec in 5 na vstopni točki Bistrica ob Sotli.

9.03: Včeraj so iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo evidentirane migrante prepeljali trije izredni potniški vlaki. Prepeljanih je bilo 1620 migrantov. Danes pa je en izredni vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo že prepeljal 540 migrantov, so sporočili s PU Kranj. 

8.59: Od sredine oktobra je do danes do 6. ure v Slovenijo vstopilo 224.413 migrantov, od tega v ponedeljek nekaj manj kot 5300, danes do 6. ure pa nekaj več kot 2200. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri nekaj manj kot 6900 migrantov, največ v Šentilju. Slovenijo pa je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 207.438 migrantov.

7.33: Od sinoči do 6.00 danes na območju PU Maribor niso sprejeli novih migrantov. Avstrijski varnostni organi so ponoči na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 600 migrantov. Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj 3643 oseb, sprejemna centra Gruškovje in Središče ob Dravi sta prazna, so sporočili s PU Maribor. 

Srečanje ministrov

7.14: V zadnjih letih se Evropa sooča z velikim migracijskim pritiskom, ki se v prihodnjih mesecih ne bo zmanjševal. Zato je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar sklicala delovno srečanje predstavnikov notranjih ministrstev držav na zahodno-balkanski migracijski poti. Zaenkrat so udeležbo na srečanju potrdili predstavniki Srbije, Makedonije in Grčije, so sporočili z notranjega ministrstva.

Ograja na meji Gibina - 21
Ograja na meji Gibina - 21 FOTO: Miro Majcen

7.00: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 691 migrantov. Včeraj ob 18. uri je bilo v nastanitvenem centru 305 tujcev. Iz sprejemnega centra v Petišovcih in Dolgi vasi je bilo v Gornjo Radgono okrog 21.30 ure prepeljanih še 386 migrantov.

Danes ob 3.15 uri je iz Hrvaške na mednarodni mejni prehod v Petišovce prispelo okrog 550 migrantov. Vsi tujci so evidentirani v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi in bodo po končanih postopkih nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni. V nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov, so zapisali na PU Murska Sobota.

7.00: Včeraj je v Dobovo in na mejni prehod Obrežje z vlaki in avtobusi v spremstvu hrvaških policistov prispelo nekaj več kot 5600 tujcev. Prevozi tujcev iz Hrvaške so se nadaljevali tudi ponoči, nekaj pred 4. uro je pripeljal vlak s 1107 tujci. Po napovedih hrvaških varnostnih organov po 8. uri v Dobovi pričakujemo naslednji vlak s 1078 osebami.

Trenutno je na železniški postaji v Dobovi in v sprejemnih centrih v Dobovi in Brežicah še okoli 2150 tujcev. Vsem je bila nudena zdravstvena in humanitarna oskrba. Po opravljenih policijskih postopkih bodo tujci v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi nadaljevali pot v nastanitvene centre v notranjosti države, so sporočili s PU Novo mesto.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3