FOTO in VIDEO: Konkretne zaveze: Slovenija bo begunce sprejemala na 2.000 sprejemnih mestih

V našo državo je do večera prišlo 6400 beguncev in migrantov, Avstrija jih je čez dan sprejela več kot 7000. Sprejemne centre v Posavju praznijo, Šentilj pa ostaja najbolj obremenjen, tam prihaja tudi do napetosti. Ob 17. uri je bilo tako v nastanitvenih centrih po državi nekaj več kot 5000 ljudi, v sprejemnih pa čez 3100 beguncev.

Stanje se sicer glede na statistike v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko umirja. Je pa v drugem begunskem valu v državo vstopilo že več kot 100 tisoč ljudi. 

V večernih urah so hrvaški organi napovedali prihod še dveh vlakov beguncev na slovensko mejo. En vlak z begunci je preko Jesenic odpeljal v Avstrijo. 

Medtem ko je bilo brežiško območje v preteklih desetih dneh najbolj obremenjeno, pa od uveljavitve novega sistema obravnave, prebežnike z vlaki odpeljejo v druge sprejemne oz. nastanitvene centre po državi, prav tako počasi praznijo posavske sprejemne centre.

Konkretne zaveze o postavitvi 12 tisoč sprejemnih točkah na balkanski poti

Države na balkanski migracijski poti so se danes na prvi videokonferenci kontaktnih oseb za zagotovitev učinkovitega usklajevanja v begunski krizi konkretno zavezale k zagotovitvi 12.000 sprejemnih mest od obljubljenih 50.000. Avstrija se je zavezala k 5000, Srbija k 3000, Hrvaška in Slovenija pa vsaka k 2000 sprejemnim mestom.

Uredili bodo novo začasno železniško postajo v Šentilju

Življenje prebivalcem Šentilja poskušajo pristojni te dni olajšati z ureditvijo začasne železniške postaje, saj zdaj begunci pešačijo skozi naselje, zaradi česar je občasno ohromljen promet. Prav tako pa bo lažje beguncem, ki jim ne bo treba več pešačiti proti centru v Šentilju, ampak bo postaja urejena neposredno ob nastanitvenem centru. Postajališče bo urejeno v največ treh dneh. 

V teh dneh je največ migrantov na Šentilju, kjer ob napovedi, da namerava Avstrija postaviti nizke prepreke, ki bi onemogočile nenadzorovan prehod meje, med migranti občasno prihaja tudi do napetosti.

Nevladne organizacije zaradi slabih razmer za begunce razmišljajo celo o tožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice

Na neprimerne razmere zlasti v Rigoncah, Brežicah, Dobovi, pa tudi na Šentilju, v katerih so se znašli begunci, so danes opozorile nevladne in humanitarne organizacije v odprtem pismu premierju Miru Cerarju. V pismu zahtevajo, da vlada nemudoma zagotovi dovolj ogrevanih in ustrezno sanitarno opremljenih šotorišč, ki bodo zagotavljala minimalne standarde večdnevnega čakanja na sprejem v drugih državah članicah EU. Če do sprememb ne bo prišlo, bodo preučili možnost vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Cerar tega pisma ni komentiral, je pa to storila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Dejala je, da nikoli niso trdili, da so razmere idealne. A po njenem vsi, ki sodelujejo pri oskrbi beguncev in obvladovanju te situacije, vlagajo maksimalne napore in svoje delo opravljajo profesionalno. Ponovila je, da je Slovenija majhna država z omejenimi zmogljivostmi, prav tako pa naša država ni imela tovrstnih zgodovinskih izkušenj. Prav zdaj zelo intenzivno delajo na pridobivanju novih namestitvenih zmogljivosti. Ravno v sredo so iskali novo lokacijo, kamor bi pozimi lahko namestili najbolj ranljive skupine, je povedala.

Vlada razpravljala o ukrepih za obvladovanje krize

Tudi Slovenija med možnimi ukrepi za obvladovanje begunske krize predvideva "tehnične ukrepe". Vlada je namreč danes razpravljala o ukrepih za obvladovanje krize, zlasti če ne ne bodo izpolnjene zaveze z nedeljskega vrha EU-Balkan. Györkös Žnidarjeva vsebinsko teh ukrepov ni pojasnjevala, je pa dejala, da vključujejo tudi najbolj restriktivne. So pa ti ukrepi naravnani v odvračanje in obvladovanje nedovoljenih migracij.

Poudarila je, da schengen še vedno velja in da ga Slovenija varuje glede na svoje zmožnosti. Prav tako je Slovenija po njenih besedah prva država na zahodnobalkanski poti, ki skuša upočasniti migracijski tok v EU. To je po njenem mnenju nesprejemljivo, glede na to, da sta na migrantski poti proti EU pred Slovenijo še dve članici EU, ki pa spuščata skupine beguncev nenadzorovano naprej.

Pojav masovnih migracij je po njenih besedah velik izziv za varnostni sistem, ki pa po njeni oceni deluje dobro. Prihaja sicer do manjših incidentov, saj gre pri taki masi ljudi tudi za visoka tveganja, v masi pa so pomešane tudi med seboj "nekompatibilne etnične skupine", je dodala.

Györkös Žnidarjeva razume, da zadrževanje ljudi med njimi povzroča živčnost, saj čim prej želijo na želene destinacije. Policija zato dela vse, da bi incidente preprečevala in svoje delo opravlja izvrstno, je prepričana ministrica. Pomembno se ji tudi zdi, da državljani ne izgubijo občutka varnosti, hkrati pa iščejo rešitve za razbremenitev lokalne skupnosti, je nadaljevala.

V zraku stavka policistov

Poleg tega pa je sredi dneva prišla napoved, da namerava del policistov, ki v prvi vrsti izvajajo ukrepe ob obvladovanju migrantske krize, stavkati. Če se z vlado ne bodo dogovorili, bodo začeli stavkati 18. novembra. Ministrica je ob tem prepričana, da se svojih nalog in omejitev pri stavki zavedajo in bodo mejo kljub stavki varovali.

Poleg policistov na terenu delujejo tudi vojaki, civilna zaščita in humanitarci. Danes je v sodelovanje pri reševanju migrantske situacije vključenih okrog 700 pripadnikov Slovenske vojske. Prek Slovenske filantropije dnevno pri oskrbi beguncev sodeluje okoli 110 prostovoljcev, največ jih deluje na Šentilju.

Na pomoč pri prevozu beguncev je priskočil tudi Ljubljanski potniški promet (LPP). Na teren so poslali 12 voznikov in osem vozil, ki so zasedena 24 ur na dan. Kot so pojasnili za STA, eno vozilo prevozi do 600 kilometrov na dan. V več kot enem tednu je LPP s svojimi vozili do Šentilja prepeljal okoli 8000 ljudi. Avtobuse se redno čisti, generalno pa na šest dni.

Dogajanje smo spremljali V ŽIVO: 

20.55: Evropska agencija za zunanje meje je skupino držav na balkanski begunski poti obvestila, da je danes poslala pisma svojim nacionalnim kontaktnim točkam v Grčiji, Bolgariji, na Madžarskem in Hrvaškem ter notranjim ministrom Hrvaške in Grčije za uskladitev podrobnosti glede ukrepov, dogovorjenih na nedeljskem mini vrhu.

Ti vključujejo krepitev operacije Pozejdon v Grčiji, krepitev Frontexove podpore na bolgarsko-turški meji in na hrvaško-srbski meji ter podporo pri registraciji prebežnikov na grški zunanji kopenski meji.

Kontaktne točke so se dogovorile tudi, da bodo čim prej posredovale ocene potreb, tako da bo lahko komisija zbrala vse informacije do 4. novembra, ko je predviden naslednji sestanek kontaktnih oseb.

Komisija je kontaktne osebe obvestila, da so v sredo na videokonferenci z Evropsko investicijsko banko, Razvojno banko Sveta Evrope, Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom preučili možnosti za finančno podporo pri zagotavljanju sprejemnih zmogljivosti.

Sklenili so, da je za takšno podporo najprimernejša Razvojna banka Sveta Evrope, ker deluje tako v kot zunaj EU, ker lahko ponuja subvencije, ne le posojila, ter ker ima dobro razvit sklad za begunce in migrante. Komisija bo sedaj začela z Razvojno banko Sveta Evrope organizirati skupne misije v posamezne države.

Komisija je okrepila tudi svoje notranje usklajevanje in odločanje o vprašanjih, povezanih z begunsko krizo.

Skupina kontaktnih točk za zagotovitev učinkovitega obveščanja, usklajevanja in sodelovanja držav na balkanski migracijski poti se bo še naprej sestajala vsak teden. Naslednja videokonferenca bo 4. novembra.

Konkretne zaveze k 12.000 sprejemnim mestom za prebežnike; v Sloveniji 2000

20.20: Države na balkanski migracijski poti so se danes na prvi videokonferenci kontaktnih oseb za zagotovitev učinkovitega usklajevanja v begunski krizi konkretno zavezale k zagotovitvi 12.000 sprejemnih mest od obljubljenih 50.000. Avstrija se je zavezala k 5000, Srbija k 3000, Hrvaška in Slovenija pa vsaka k 2000 sprejemnim mestom.

Slovenija je na videokonferenci poročala tudi o dvostranski pomoči članic unije s 400 policisti, ki naj bi v skladu z dogovorom na nedeljskem mini vrhu prispeli v državo v enem tednu.

Doslej so članice unije najavile 183 policistov, 13 jih je že nameščenih v Sloveniji, 30 pa jih je na poti, piše v sporočilu za javnost, ki ga je po videokonferenci objavila Evropska komisija.

Komisija po prvi videokonferenci poroča o napredku pri uresničevanju zaveze, da bo Grčija zagotovila do 50.000 sprejemnih mest, preostale države na balkanski migracijski poti pa še 50.000. Grčija naj bi svojo zavezo izpolnila še do konca leta.

Kontaktne osebe oziroma točke so se dogovorile tudi o metodologiji za dnevno usklajevanje pretoka informacij o obsegu toka beguncev ter točkah vstopa in izstopa, ki jih bodo začele izmenjevati v petek zjutraj.

Popoldne se priliv beguncev še ni umiril

20.00: Tretjo skupino 637 migrantov, ki je danes zapustila nastanitveni center v Gornji Radgoni, so okoli 17. ure sprejeli v Avstrijo. Tamkajšnji varnostni organi so tako po podatkih murskosoboške policijske uprave v Gornji Radgoni danes v treh skupinah sprejeli 1854 migrantov. Promet na mostu čez Muro zdaj spet v obe smeri poteka tekoče.

Petišovci/Dolga vas

Popoldne so iz Brežic v sprejemni center v Petišovce in Dolgo vas prepeljali okoli 650 migrantov, po končanih postopkih evidentiranja pa jih bodo prepeljali v nastanitveni center v Gornji Radgoni.

Dobova

Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova so danes do 19. ure prispeli štirje vlaki s skupaj nekaj več kot 4300 prebežniki. Približno ob 20. uri pričakujejo nov vlak, peti danes, z do 1100 migranti.

V novejšem dobovskem sprejemnem centru so imeli ob 19. uri približno 1100 migrantov, v sprejemnem centru v nekdanji dobovski tovarni pa jih je občutno manj. Čez dan so migrante stalno vozili v druge centre po državi.

Dobro sodelovanje med policijo in vojsko

19.44: Policija in vojska dobro sodelujeta pri delu z begunci in migranti. Policisti ob prisotnosti vojakov lažje opravljajo svoje delo, pravijo na policiji. Delo je sicer razdeljeno tako, da policisti spremljajo tujce, jih evidentirajo, opravljajo varnostne preglede in sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, medtem ko vojaki opravljajo naloge varovanja in lahko ukrepajo le v skrajni sili. "Vojak lahko osebo v določenih primerih tudi pridrži, vendar jo mora takoj izročiti policiji," pravijo.

Več o tem, kako vojaki in policisti sodelujejo na terenu, pa si lahko pogledate v posnetku, ki ga je objavila Slovenska policija:

Razmere na Šentilju pod nadzorom, pravi policija 

19.30: Avstrijski varnostni organi so ob 16.30 na nekdanjem starem mejnem prehodu Šentilj sprejeli še 1.000 oseb – danes tako skupno 6.700, so sporočili iz PU Maribor.

Trenutno se tako v nastanitvenem centru Šentilj nahaja okoli 3.400 beguncev in migrantov, medtem ko sta sprejemna centra Središče ob Dravi in Gruškovje prazna.

V Šentilju vsaj do 21. ure ne pričakujejo nobenih novih migrantov več.

19.00: V Šentilju je bilo znova napeto, večja skupina beguncev in migrantov se je skušala prebiti na avstrijsko stran. Skupine beguncev so začele pritiskati na ograjo, da bi jih avstrijski policisti čim prej spustili v Avstrijo. Del pregrade so podrli, nekaj sto beguncev pa je ograjo preskočilo. Situacija je pod nadzorom, je pojasnil Miran Šadl iz PU Maribor.

Iz Dobove nocoj z vlakom v Avstrijo preko Jesenic še 600 beguncev

18.30: Iz Dobove je pred pol ure krenil izredni potniški vlak, ki bo predvidoma okoli 21. ure preko Jesenic v Avstrijo prepeljal 600 v Sloveniji že evidentiranih migrantov, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Prevoz poteka v organiziranem spremstvu policije, prihod beguncev pa so odobrili avstrijski varnostni organi, so še zapisali.

Avstrijski varnostni organi so sicer danes čez dan po podatkih policije sprejeli že okrog 7000 migrantov.

Györkös Žnidar: Vlada se pripravlja na poslabšanje vremenskih razmer

18.09: "V tem trenutku takšnih ograj, kot so na Madžarskem, pri nas ni," je zagotovila ministrica. 

Zunanji minister Karl Erjavec je po seji vlade ocenil, da se vlada sproti odziva. "Tehnične ukrepe smo obravnavali, a ne konkretno. Pomembno je, da Avstrija še naprej sprejema begunce, pa tudi Bavarska. Dotlej dosedanji ukrepi zadostujejo. Če bo Avstrija zaostrila pogoje, se bo treba prilagajati in verjetno bomo mi sprejeli podobne ukrepe kot Avstrija," je povedal.

18.05: Ministrica se je odzvala tudi na napoved tožbe nevladnih organizacij zaradi razmer na terenu. Kot pravi, nikoli niso trdili, da so razmere idealne, a je poudarila, da vsi na terenu vlagajo maksimalne napore.

Vlada se pripravlja tudi na poslabšanje vremenskih razmer, ki bodo še otežile begunsko krizo. Glede na to, da se vremenske razmere poslabšujejo, vlada pospešeno išče nove, zimskim razmeram primernejše lokacije, kamor bi namestili družine, otroke in ranljive skupine.

18.00: "Tehnične ovire so stvar stroke, v tem trenutku nisem seznanjena, da bi jih imeli v državi," je na vprašanje o postavljanju ograj odgovorila ministrica. "Slovenija se pripravlja na vse možne scenarije in budno spremljamo, kaj se dogaja v sosednji Avstriji," je dejala Györkös Žnidar.

Ministrica je dejala, da se je na terenu prepričala, da lokalno prebivalstvo zaupa delu policije.

Ministrica zanika navedbe, da je zavrnila pomoč

17.57: "Nikoli nisem zavrnila nikakršne pomoči držav," je ministrica zanikala očitke dela opozicije. Takšne navedbe, kot pravi, prispevajo k občutku, da gre za izredne razmere.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da jim opozicija ves čas očita, da niso pripravljeni. A takšnih številk – 12.000 migrantov dnevno – niso pričakovali. "Imeli smo ocene, da bo od pet do osem tisoč migrantov, sedaj je ta številka višja," je povedal. Kljub temu zadeve po njegovem zdaj normalno tečejo.

17.56: Gre za evropski problem, pravila EU niso prilagojena tako velikemu prilivu migrantov, je dejala ministrica. Potrebno bo vzpostaviti zbirne centre v Grčiji in Italiji. Bistveno je tudi sodelovanje za Turčijo.

17.53: Razmere seveda niso idealne, imamo težave, toda sproti delamo vse, da te težave rešujemo in poskrbimo za izmučene ljudi.

Györkös Žnidar: Slovenija je prva država, ki skuša upočasniti migracijski tok

17.52: Slovenija je prva država, ki vlaga velike napore v to, da upočasnjuje migracijski tok, pravi notranja ministrica. To je po njenem mnenju nesprejemljivo, glede na to, da sta na migrantski poti proti EU pred Slovenijo še dve članici EU, ki pa spuščata skupine beguncev nenadzorovano.

17.46: Schengenski nadzor na južni meji je bistveno poostren, je poudarila Györkös Žnidar. Na mejo so bile napotene posebne policijske enote. Z varovanjem naše meje varujemo tudi EU, pravila EU niso prilagojena trenutni situaciji.

17.45: Poudarila je, da schengen še vedno velja in da ga Slovenija varuje glede na svoje zmožnosti. Slovenija se je po njenih navedbah izkazala pri varovanju schengenske meje z maksimalnimi napori. "Potrebno je poudariti, da naša meja že pred migracijskim pritiskom ni bila odprta," je dejala ministrica. Že prej se je izvajal nadzor, zdaj pa se je prenesel tudi v notranjost države.

17.44: Danes je vlada poglobljeno razpravljala o celovitih ukrepih za obvladovanje migracijskih tokov. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je na novinarski konferenci po seji vlade poudarila, da so vsi ukrepi slovenske vlade na meji naravnani tako, da čim bolj preprečujejo nezakonite migracije

Vsebinsko o njih ni govorila, je pa dejala, da vključujejo tudi najbolj restriktivne.

Prostovoljcev za zdaj dovolj, primanjkuje koordinatorjev

17.04: Prek Slovenske filantropije dnevno pri oskrbi beguncev sodeluje okoli 110 prostovoljcev. Največ ljudi, okoli 60, vključujejo na Šentilju, kjer imajo tudi svoje koordinatorje. Kot pravijo, jim težave povzroča to, da je prostovoljcev in tudi dela zanje veliko, primanjkuje pa koordinatorjev.

Ponekod ljudi, ki želijo pomagati, "celo odženejo, ker jih obstoječi sistem ni sposoben vključiti", pojasnjujejo težave zaradi pomanjkanja koordinatorjev. Zato menijo, da bi se z vključitvijo koordinatorjev prostovoljcev situacija lahko bistveno izboljšala in bi lahko vključili ljudi, ki so pripravljeni sodelovati.

Prostovoljci namreč sledijo navodilom, ki jih dobijo od koordinatorjev, navodila pa so usklajena z ostalimi službami na terenu. Koordinatorji so pomembni tudi zato, ker so oni tisti, ki jim prostovoljci, ko opazijo možnosti izboljšave delovanja, lahko posredujejo svoje predloge.

Zato se jim v dogovoru z ministrstvom za delo pridružujejo prejemniki socialne pomoči. Z usposabljanji bodo začeli v prihodnjem tednu, nato bodo odšli na teren.

Avstrijci naj bi se zaradi prihoda migrantov vse bolj oboroževali

16.58: Avstrijci sodijo med bolj oborožene narode v Evropi, a v zadnjem času nakupi orožja strmo naraščajo, poročajo avstrijski mediji. Po pisanju portala oe24.at avstrijskega časnika Österreich so letos v Avstriji prodali več kot 70.000 kosov orožja več kot v enakem obdobju lani, razlog pa naj bi bil aktualen množičen prihod migrantov in beguncev.

Po navedbah Thomasa Ortnerja, predstavnikov trgovcev z orožjem v deželi Zgornja Avstrija, so trenutno praktično vse šibrovke razprodane, saj za njih ni potreben orožni list. Izpite za ravnanje z orožjem so po besedah Ortnerja ponavadi izvajali vsakih pet tednov, sedaj pa že vsak teden. V Zgornji Avstriji ima sicer 44.000 ljudi v lasti 157.000 kosov orožja.

V deželi Spodnja Avstrija je medtem 250.000 registriranih kosov orožja razdeljenih med več kot 66.000 oseb. Tudi na Tirolskem in Salzburgu je po pisanju oe24.at drastično narasla prodaja orožja zasebnikom.

Tirolski trgovec z orožjem Stefan Mair je po pisanju portala prav tako potrdil porast prodaje, ki se je začel v začetku septembra. Trenutno je v avstrijskih gospodinjstvih registriranih skoraj 900.000 kosov orožja.

Tudi avstrijski ORF je poročal, da so si zaradi množičnega prihoda migrantov v Špiljah številni tamkajšnji prebivalci za osebno zaščito nabavili orožje.

Iz Avstrije sicer v Nemčijo vsak dan pride več tisoč beguncev in migrantov:

16.24: Vodstvo policije opozarja, da stavka, ki so jo policisti napovedali za 18. novembra, ne sme povzročiti zmanjšanja varnosti v begunski krizi.

Nevladniki zaradi razmer ob begunski krizi ne izključujejo urgentne tožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice

16.00: Nevladne in humanitarne organizacije so premierju Miru Cerarju poslale odprto pismo, v katerem so zapisali, da minimalnim standardom ne ustrezajo zlasti razmere v Rigoncah, Brežicah, Dobovi in na Šentilju. "Prenočevanje na prostem, nedostopnost ustreznih sanitarij, večurno zadrževanje brez hrane in vode, nevzdržni higienski standardi in nevarnost, ki jo za begunce pomeni neprestano kurjenje ognja zaradi gretja, so razmere, ki so nedopustne in nesprejemljive," navajajo.

Razmere so še zlasti problematične, ker je beguncem omejeno gibanje in teh prostorov ne morejo zapustiti, menijo v koordinaciji nevladnih in humanitarnih organizacij. Zato pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, da se nemudoma zagotovi human sprejem in obravnava beguncev, ki bo v skladu s standardi človekovih pravic. Trenutno stanje po njihovi oceni lahko pomeni celo kršitev prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja po konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot ga presoja Evropsko sodišče za človekove pravice.

Država mora, kot navajajo v pismu, nemudoma zagotoviti dovolj ogrevanih in ustrezno sanitarno opremljenih šotorišč, ki bodo zagotavljala minimalne standarde večdnevnega čakanja na sprejem v drugih državah članicah EU.

Če do sprememb ne bo prišlo, bodo preučili možnost vložitve urgentne tožbe na ESČP. Ob tem pa Cerarja opozarjajo, da njegovo nenehno poudarjanje varnostnih vidikov povečanega prehoda beguncev ne prispeva k umirjanju razprave, temveč povečuje občutek ogroženosti med državljani in povečuje pojavljanje sovražnega govora.

Cerarja pa tudi pozivajo, naj od ministrov in vodij ključnih služb, kot je civilna zaščita, zahteva oseben angažma za pospešitev urejanja operativnih zadev, namenjenih aktiviranju dodatnih kapacitet in vključevanju samoorganiziranih skupin v podporo izvajanja humanitarne pomoči. "Birokratska ozkoglednost, neefektivnost in nefleksibilnost v takšnih razmerah, ko je potrebno angažirati vse moči, ni sprejemljiva," so še zapisali v pismu.

Pod pismo so se podpisali v Amnesty International Slovenije, Društvo Ključ, Društvo Ov-ca, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS, Greenpeace CEE v Sloveniji, Humanitas, Inštitut za Afriške študije, Mirovni inštitut, Pravno informacijski center nevladnih organizacij, SEZAM - Združenje mladih, staršev in otrok, SKC Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Zavod Global, Zavod Povod, Zavod Voluntariat in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Podjetnikom ob starem mejnem prehodu Šentilj bodo delno povrnili izpad prihodkov

15.55: Promet v Šentilju, kamor vsak dan iz sprejemnih centrov po Sloveniji pripeljejo več vlakov in avtobusov z begunci, je delno ohromljen in spremenjen tudi zaradi zaprtja regionalne ceste prek starega mejnega prehoda Šentilj. Ob tej cesti je več gostinskih in trgovskih lokalov ter obrtnikov, ki ponujajo druge storitvene dejavnosti. Vsi opozarjajo na izpad prihodkov zaradi zaprtja mejnega prehoda, s čimer so seznanili tudi župana Žvaba.

Ta jim je svetoval, naj glede na obljube gospodarskega in finančnega ministrstva spremljajo izpade prihodkov, saj je "bila dana obljuba", da bodo na podlagi prijav tem podjetnikom delno povrnili izpad prihodkov. Kakšna bodo merila in katero ministrstvo bo to urejalo, še ni znano, je še dejal Žvab.

Brglez: Pri pobudi za referendum glede zakona o obrambi gre za veliko zavlačevanje, škodilo bo policistom

15.42: Pri vložitvi pobude za začetek referendumskih aktivnosti glede zakona o obrambi gre po mnenju predsednika DZ Milana Brgleza za "eno veliko zavlačevanje", za katerega pa ni jasno, kako dolgo bo trajalo. To bo škodilo policistom in vplivalo na varnost, prispeva lahko tudi k okrnjenemu ugledu države v mednarodni skupnosti, meni.

Po njegovem mnenju nikakor ne gre za referendum proti militarizaciji. Ta je, kot pravi, v zakonu preprečena z dvotretjinsko večino. Takšna večina je namreč v zakonu predvidena za dodelitev dodatnih pooblastil vojski, prav tako se lahko s takšno večino spreminja zakon o obrambi in celo ustava.

Po Brglezovih besedah je imel že sam sprejem dopolnitve zakona o obrambi mednarodne politične učinke, ki so bili za državo mogoče celo pomembnejši od tistih, kot bi jih imela uveljavitev zakona. Šlo je predvsem za to, da se je želelo policistom omogočiti lažje delo in nadomestiti moštvo, je pojasnil. Ob tem se je Brglez zahvalil vsem, ki sodelujejo pri obvladovanju begunskega vala, da je ta "kriza čim manj boleča za nas in pod nadzorom".

V Dobovo danes prispelo več kot 4300 pribežnikov

15.31: Na mejni prehod Dobova so do 14. ure prispeli štirje vlaki s skupaj nekaj več kot 4300 pribežniki. Tiste s prvih treh vlakov so napotili proti Šentilju, približno 1100 pa bodo začasno namestili v sprejemnem centru v Dobovi. Ko se bo v Šentilju sprostil prostor, pa jih bodo premestili tja.

Na dobovski železniški postaji naj bi po podatkih Policijske uprave Novo mesto migrante kmalu začeli tudi elektronsko preverjati in popisovati. V sprejemnem centru v nekdanji dobovski tovarni je bilo ob 14. uri približno 1000 migrantov in v novejšem, od koder so jih danes v Šentilj odpeljali približno 600, pa še okoli 600.

Brežice

V sprejemnem centru Brežice je bilo ob 14. uri nekaj manj kot 800 migrantov, ki čakajo na avtobusni prevoz v druge centre po državi in sprostitev tamkajšnjih zmogljivosti. Iz Brežic so jih danes z avtobusi odpeljali približno 400. Sicer pa skuša policija glede na sprostitve zmogljivosti po državi v posavskih centrih čim bolj zmanjšati število prebežnikov.

Rigonce

Mejni prehod Rigonce so v sredo odprli, na tamkajšnji zeleni meji v sredo in danes ni bilo prebežnikov.

Šentilj

V nastanitvenem centru Šentilj se trenutno nahaja 3946 migrantov, v kratkem pa jih iz Dobove pričakujejo še 456. Avstrijski varnostni organi so nekaj pred 13. uro prevzeli okoli 1500 oseb, nekaj pred 15. uro še 1200, skupno danes pa 5700, so pojasnili na mariborski policijski upravi.

Gornja Radgona

V Avstrijo so okoli 13.40 sprejeli 1217 migrantov, ki so danes v dveh skupinah zapustili nastanitveni center v Gornji Radgoni. Iz nastanitvenega centra Lendava v Gornjo Radgono pa še poteka prevoz 637 migrantov, so sporočili iz Policijske uprave Murska Sobota.

Drugi centri

V centrih v Petišovcih, Dolgi vasi, Vrhniki, Logatcu, Središču ob Dravi in Gruškovju trenutno ni beguncev.

V nesreči čolnov z migranti ob grški obali umrlo več otrok

 15.24: V novi migrantski tragediji v morju ob grški obali je umrlo najmanj sedem otrok, potem ko se je v sredo potopilo več migrantskih čolnov. Med prečkanjem morja med Turčijo in grškimi otoki so v nesreči štirih plovil umrli še trije odrasli. Več kot 200 ljudi so rešili z ladje, ki se je potopila ob severni obali otoka Lezbos.

V sredo zvečer so sicer v morju ob grškem otoku Agatonisi našli trupla dveh otrok in ženske. Enoletni dojenček pa je kritičnem stanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Z novimi nesrečami se je število migrantov, ki so ta mesec umrli na pomorski poti med Turčijo in Grčijo, zvišalo na 39.

Namestnik grškega ministra za trgovsko mornarico in Egejsko morje Teodoros Dricas je v luči novih nesreč v sporočilu zapisal, da mora biti prioriteta Evrope, da zagotovi premestitve beguncev. "Dokler bodo evropske države hranile svoje nacionalne ege, bodo tihotapci služili ogromne vsote na plečih beguncev," je zatrdil Dricas.

Letos je med prečkanjem Sredozemlja na poti v Evropo umrlo že več kot 3200 ljudi.

15.12: Avstrija je ob 12.45 na nekdanjem starem mejnem prehodu Šentilj sprejeli še 1.500 oseb, ob 14.45 pa še dodatnih 1.200. Danes so torej avstrijski varnostni organi sprejeli skupno 5.700 beguncev in migrantov, so sporočili iz PU Maribor.

Ob 11.50 pa je v nastanitveni center Šentilj iz območja PU Novo mesto prispelo 13 avtobusov z 780 prebežniki, ob 13.30 pa so s 15 avtobusi pripeljali še dodatnih 722 ljudi iz Vrhnike. V Šentilj je ob 14.45 prispel tudi vlak iz Dobove s 1069 ljudmi. Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj 3.946 ljudi, so še sporočili iz PU Maribor. Okoli 15.15 naj bi v Šentilj prišel nov vlak iz Dobove z 456 osebami.

Sprejemna centra Središče ob Dravi in Gruškovje sta prazna.

Kustec Lipicerjeva: Za zdaj ni potrebe za odločanje o stopnjevalnih ukrepih

14.40: Vlada se bo danes seznanila z možnimi stopnjevalnimi ukrepi za obvladovanje begunskega vala, ni pa ta trenutek potrebe, da bi o njih odločala, je po koalicijskem vrhu o morebitnem postavljanju ograje na meji povedala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. Za zdaj namreč ukrepi, ki jih že izvajajo, po njenih besedah zadostujejo.

Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta koalicijo danes pred sejo vlade seznanila s tem, da so razmere v državi umirjene, da obvladujejo prihode beguncev in da se kažejo prvi pozitivni učinki zavez iz Bruslja, je po srečanju koalicije v izjavi medijem povedala Kustec Lipicerjeva. Tako se bo vlada danes po njenih besedah le seznanila z aktualnimi razmerami ter z nizom potencialnih ukrepov stopnjevalne narave.

Gre za razne oblike tehničnih ovir na državni meji z namenom nadzora nad migrantskim valom ter zagotavljanja varnosti migrantov in državljanov. Vendar v tem trenutku takšni ukrepi, kot jih že izvajajo, dosegajo dobre učinke, je pojasnila Kustec Lipicerjeva. Po njenih besedah se je izboljšalo sodelovanje s Hrvaško, ob čemer pričakujejo, da bo tako tudi v prihodnje. Če se bodo razmere ponovno zaostrile oz. ušle izpod nadzora, pa ima torej vlada v pripravi stopnjevalne ukrepe.

SV že 51 dni logistično podpira oskrbo ljudi, enajsti dan pa podpira policijo

14.07: Danes je v sodelovanje pri reševanju begunske krize vključenih okrog 700 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Večina je na terenu kot podpora policistom, okoli 30 jih podpira Civilno zaščito pri oskrbi prebežnikov, helikopter Slovenske vojske pa še naprej sodeluje pri spremljanju situacije iz zraka.

Poleg doslednega spoštovanja pravil delovanja in ohranjanja visoke stopnje profesionalnega delovanja Slovenska vojska posebno pozornost namenja tudi ukrepom za zagotavljanje varnosti in zdravja ter za preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni.

Do danes je bilo v logistično podporo vključenih skupno več kot 2.400, v podporo policiji pa skupno skoraj 4.800 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske.

Logistična podpora Civilni zaščiti vključuje urejanje nastanitvenih centrov, pripravo in delitev toplih obrokov (do danes so vojaški kuharji pripravili več kot 44.000 toplih obrokov) in napitkov, pripravo tovora in opravljanje različnih prevozov.

Podpora policiji obsega sodelovanje pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske pri spremstvu prevozov, varovanju zbirnih in nastanitvenih centrov ter izvajanju različnih prevozov. 

V Šentilju kmalu nova začasna železniška postaja

13.58: Predstavniki Občine Šentilj so se s predstavniki Slovenskih železnic dogovorili, da bodo v največ treh delovnih dneh uredili začasno železniško postajo bližje namestitvenemu centru za begunce v Šentilju. Begunci tako ob prihodu v Šentilj ne bodo več pešačili skozi naselje. S tem bo razbremenjen tudi promet na cestah, je dejal župan Štefan Žvab.

Vlaki, ki v Šentilj vozijo begunce, tako ne bodo več ustavljali v centru Šentilja, ampak bo urejena improvizirana železniška postaja, ki bo omogočala izstop migrantov tik ob samem centru za nastanitev, je po današnjih pogovorih s predstavniki Slovenskih železnic pojasnil Žvab.

Kot je dejal, so si razdelili delo. Slovenske železnice bodo po njegovih besedah uredile vse potrebno za varnost na novi lokaciji in nasule izstopni prag, Občina Šentilj pa mora poskrbeti za razsvetljavo.

Razmere na območju PU Murska Sobota

13.56: 1217 migrantov, ki so danes v dveh skupinah zapustili nastanitveni center v Gornji Radgoni, je bilo okrog 13.40 sprejeto v Avstrijo.

Iz nastanitvenega centra Lendava v Gornjo Radgono poteka prevoz 637 oseb. V sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni beguncev in migrantov.

'Dokler bodo evropske države hranile svoje nacionalne ege, bodo tihotapci služili ogromne vsote na plečih beguncev'

13.30: V novi migrantski tragediji v morju ob grški obali je umrlo najmanj sedem otrok, potem ko se je v sredo potopilo več migrantskih čolnov. Med prečkanjem morja med Turčijo in grškimi otoki so v nesreči štirih plovil umrli še trije odrasli. Več kot 200 ljudi so rešili z ladje, ki se je potopila ob severni obali otoka Lezbos.

Razmere v Šentilju v sliki

13.01: V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate fotografije, ki jih je v Šentilju posnel naš fotograf Damjan Žibert:

12.55: Tiskovna predstavnica celjskih policistov Milena Trbulin je za 24ur.com dejala, da v Celju niso beležili incidentov med begunci. "V nastanitvenem centru v Celju in v okolici centra so vseskozi navzoči policisti in vodja, ki koordinira sprejem, registracijo, namestitev ter odhod migrantov," nam je odgovorila.

Pri njej smo namreč preverjali, ali res drži podatek, ki smo ga prejeli po elektronski pošti od anonimnega pošiljatelja, da v celjskem nastanitvenem centru begunci obračunavajo med seboj.

Kaj se dogaja na Hrvaškem?

12.07: Potem ko je v sredo na Hrvaško iz Srbije vstopilo približno 6500 beguncev in migrantov, so danes do 9. ure našteli nekaj manj kot 3000 novih prišlekov. Na prevoz proti Sloveniji je ob 9. uri v začasnem tranzitnem begunskem centru v Opatovcu čakalo manj kot 1000 ljudi, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Kot so dodali, tudi danes pričakujejo velik pritisk begunskega vala iz Srbije. Od sredine septembra so na Hrvaškem sprejeli nekaj manj kot 277.000 ljudi.

Dobre novice

12.01: "Z veseljem sporočamo, da so pogrešani otroci najdeni." Tako je Slovenska filantropija sporočila, da so trije otroci, ki so se izgubili na meji s Hrvaško, že na varnem. V spremstvu babice potujejo v Avstrijo, kjer jih čaka oče.

Razmere na območju PU Novo mesto

11.57: Dopoldan sta na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova iz Hrvaške pripeljala dva vlaka.

Na prvem vlaku, ki je prispel ob 6.15, je bilo 1065 oseb, na drugem, ki je na železniško postajo v Dobovi pripeljal ob 9.30, pa 1024 migrantov. Po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi, so tujci vstopili na vlak, ki je v spremstvu slovenskih policistov nadaljeval pot proti Šentilju.  

Ob 11. uri je bilo v sprejemnem centru Brežice okoli 1000 oseb, v začasnem centru v Dobovi (Beti) okoli 1000, v novem sprejemnem centru v Dobovi (Livarna) pa okoli 700.

Včeraj so policisti iz območja Posavja v nastanitvene in sprejemne centre v notranjost države pospremili več kot 11.700 tujcev.

Razmere na območju PU Maribor

11.37: Avstrijski varnostni organi so danes ob 8.30 na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj sprejeli 1000 oseb, ob 10.30 pa še 2.000. Ob 10.10 je v Šentilj prispel vlak iz Dobove z 1060 osebami, ob 10.40 pa še trije avtobusi iz Brežic z 185 osebami.

Trenutno se v nastanitvenem centru Šentilj nahaja 3660 oseb. Sprejemna centra Središče ob Dravi in Gruškovje sta prazna.

Pričakujejo prihod še večih avtobusov s 415 osebami, iz območja PU Celje.

Oglasila se je tudi varuhinja

11.24: Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na današnji novinarski konferenci dejala, da je v torek skupaj s sodelavci obiskali Rigonce, Cirkulane in Brežice. Prvi val je ocenila kot umirjen in nadzorovan, drugi val pa ni takšen. V uradu so izpostavili tudi težave krajanov. V Cirkulanah je namreč nekdo vlomil v hišo ob parkirišču, kjer so nastanjeni begunci in migranti, ter vzel stvari, s katerimi je lahko zakuril ogenj. lastnik v hiši sicer ne živi, je pa podal kazensko ovadbo.

V stiku so tudi z organizacijo za pomoč otrokom Save the Children, ki želi priti v Slovenijo in pomagati v begunski krizi.

Nekateri begunci se pritožujejo nad nezadostno zdravstveno oskrbo. Po informacijah, ki jih je prejel varuh, pa nekateri posamezniki namenoma predstavljajo svoje zdravstveno stanje kot slabo z namenom, da hitreje pridejo čez mejo, je dejal Horvat.

Pri varuhu ugotavljajo, da so nekateri domačini zaradi prihoda beguncev utrpeli škodo, denimo na svojih nepremičninah. Glede na to vlado sprašujejo, ali bo vzpostavljen sklad za povrnitev škode.

Nussdorferjeva izraža pohvalo vsem, ki se ukvarjajo z begunci, tako policistom, vojakom, predstavnikom nevladnih organizacij in civilne zaščite.

Policija avstrijske Štajerske: V Špiljah zaenkrat še brez tehničnih zapor

11.09: V Špiljah na avstrijski strani zaenkrat še ni tehničnih zapor na meji s Slovenijo. Prav tako tudi še ni znano, kdaj jih bodo postavili, je dejal tiskovni predstavnik policije avstrijske štajerskem Fritz Grundnig. Prav tako policija zaenkrat nima nobenih konkretnih informacij o tem, kakšne tehnične zapore naj bi postavili. Potrdil je, da na Dunaju že potekajo prvi pogovori strokovnjakov, ki bodo sprejeli ustrezno odločitev. Na vprašanje, kdaj bo to, je Grundnig dejal, da je to nemogoče oceniti.

10.58: Pogrešani otroci:

Avstrijska ministrica o ovirah na avstrijsko-slovenski mej

9.28: Priprave na postavitev ograje in utrjenih konstrukcij v bližini mejnih prehodov s Slovenijo so v polnem teku, je dejala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Kot je zatrdila, o popolnem zaprtju meje s Slovenijo ne razmišlja nihče. Gre za postavitev "trdnih tehničnih zapor, ki bi zagotovile urejen in nadzorovan vstop in zagotavljanje javne varnosti", je poudarila.

"Vemo, da je ravno situacija na slovensko-štajerski meji zelo dinamična. Na določene dni imamo tam 3500 ali 5000 beguncev, na druge pa 8000 ali 9000. Če se bodo razmere v naslednjih tednih še naprej zaostrovale, moramo biti na to pripravljeni," je dejala. "Seveda gre tudi za ograje, a ne le zanje, temveč tudi za utrjene konstrukcije na območju prehodov," je ponovila. Na vprašanje o predvideni dolžini in višini ograje je odgovorila, da je "načrtovanje ravno v polnem teku". "Gotovo je, da bodo levo in desno od mejnih prehodov na nekaj kilometrih stale trdne zapore," je pojasnila in dodala, da trenutno preučujejo vse tehnične možnosti.

Slovenska policija je o avstrijskih načrtih obveščena in "še danes se bom poskušala pogovoriti s sosedi", je dejala. Prav tako so že obvestili urad predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in komisarja za migracije Dmitrisa Avramopulosa.

Na vprašanje, kako bodo preprečili, da ne bo s tem situacija postala še bolj dramatična in se bodo tisoči beguncev gnetli v enem ozkem grlu, je odgovorila, da trenutno ni alternative, je pa vsekakor potreben širši evropski odgovor. Razmere v Avstriji, Sloveniji in tudi Nemčiji dokazujejo, da je treba "tako hitro, kot je mogoče, delati na utrditvi Evrope". "Potrebujemo kontroliran vstop v Evropo in restriktiven nadzor neposredno na evropskih zunanjih mejah. Sicer razmer ne bomo obvladali," je zatrdila.

Primerjave z Madžarko je zavrnila kot popolnoma napačne. Kot je poudarila, je Avstrija poleg tranzitne tudi ciljna država - v primerjavi z lani se je število prosilcev za azil potrojilo in jih trenutno obdelujejo 62.000.

Razmere na območju PU Celje

9.20: Sinoči je bilo v nastanitvenem centru v Celju nameščenih 434 ljudi. Z avtobusi so jih v Celje pripeljali iz Dobove. Danes, nekaj po 9. uri, so jih z avtobusi odpeljali v Šentilj. Podatkov o prihodu nove skupine, celjski policisti zaenkrat še nimajo.

Razmere na območju PU Maribor

9.16: Policisti so sporočili, kakšno je stanje v Šentilju. Posredovali so podatke, ki so bili obdelani do 6. ure:

V nastanitvenem centru v Šentilju je trenutno 4.278 oseb. 3.134 jih je prispelo s tremi vlaki iz Dobove že včeraj med 19. in 21. uro, ob 0.33 pa je, tudi v vlakom iz Dobove, prispelo še 1.144 oseb.

Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta prazna.

Razmere na območju PU Ljubljana

9.15: V nastanitvenem centru na Vrhniki je trenutno nameščenih 1.141 oseb, v nastanitvenem centru v Logatcu pa 223. Vsi bodo danes dopoldne z avtobusi odpeljani proti Šentilju.

Razmere na območju PU Murska Sobota

9.08: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je bilo nastanjenih 1217 migrantov, so sporočili murskosoboški policisti. Danes pred 9. uro pa je prva skupina, ki je štela okoli 600 ljudi, začela zapuščati nastanitveni center v Gornji Radgoni. Odšli so proti nekdanjemu mejnemu prehodu v Gornji Radgoni. Avstrijski varnostni organi jih sprejemajo.

Promet čez reko Muro je urejen s semaforji in poteka izmenično enosmerno.

V nastanitvenem centru v Lendavi je trenutno nastanjenih 637 oseb. V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni nikogar.

Kako poskrbeti za mladoletnike brez spremstva?

8.57: Švedske oblasti poročajo, da so sprejeli okoli 8.000 mladoletnih beguncev, ki so v državo prišli sami in brez spremstva odraslih. Še okoli 1000 mladoletnikov so sicer ob vstopu v državo popisali, a jih sedaj intenzivno iščejo, saj se je za njimi izgubila vsaka sled. Država se močno trudi, da za vse najde primerne nastanitve.

O številnih mladoletnikih brez spremstva poročajo tudi iz Nemčije.

Ob tem vsi opozarjajo, da bo tem otrokom potrebna tudi psihološka pomoč, saj so bili v matičnih državah priča grozodejstvom, na poti do EU pa so bili žrtve številnih zlorab – tako psihičnih kot fizičnih.

Koliko ljudi je vstopilo in izstopilo?

8.36: V Slovenijo je v sredo vstopilo 9848 beguncev, danes do 6. ure pa 5354. Skupno število beguncev, ki so v drugem begunskem valu prispeli v državo, je tako preseglo 100.000. V sprejemnih in namestitvenih centrih jih je bilo ob 6. uri 11.563. Medtem jih je po podatkih policije v Avstrijo doslej odšlo 73.563.

Begunci in migranti še vedno v velikem številu prihajajo v Grčijo. Ljudje še naprej na tej poti vsak dan umirajo

7.32: Iz Grčije še naprej prihajajo posnetki ljudi, ki skušajo prek morja doseči varnost.

Spodnji posnetek kaže uspešen pristanek ob grški obali. Danes so tiskovne agencije poslale tudi posnetke reševanja ljudi, ki so bili na dveh čolnih in jih je prevrnil val. Prizori reševanja ter oživljanja odraslih in otrok so grozljivi. Čeprav so se reševalci in zdravniki na vso moč trudili z oživljanjem, za nekatere več ni bilo pomoči.

Kaj se je dogajalo ponoči in zgodaj zjutraj?

6.46: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 1217 ljudi. Ponoči je bilo iz Rigonc prepeljano 637 oseb, ki so bile evidentirane v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi ter nastanjene v nastanitvenem centru Integral Lendava. V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni beguncev in migrantov.

6.41: V nastanitvenem centru v Šentilju se trenutno nahaja 4278 oseb. 3134 jih je prispelo s tremi vlaki iz Dobove že včeraj med 19. in 21. uro, ob 0.33 pa je, tudi v vlakom iz Dobove, prispelo še 1144 oseb. Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta prazna, so sporočili mariborski policisti.

6.40: Včeraj zvečer in ponoči sta na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova pripeljala še dva vlaka z migranti, so sporočili novomeški policisti. Nekaj več kot 1000 ljudi s prvega, ki je pripeljal okoli 22.30, so policisti zaradi omejenih logističnih in nastanitvenih kapacitet pospremili v bližnji sprejemni center, kjer jim je bila nudena zdravstvena in humanitarna oskrba.

Nekaj po 3. uri je prispel drugi vlak s 1134 migranti. Po opravljenih osnovnih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi, so tujci vstopili na vlak, ki je v spremstvu slovenskih policistov nadaljeval pot proti Šentilju.

O prihodu vlakov in številu migrantov so jih hrvaški varnostni organi obveščali.

Ob 3. uri je bilo v sprejemnem centru Brežice nekaj več kot 1200 migrantov, v začasnem centru v Dobovi (Beti) okoli 1000, v novem sprejemnem centru v Dobovi (Livarna) pa nekaj več kot 2000.

Sicer pa je bilo včeraj veliko število ljudi iz sprejemnih centrov iz območja Posavja prepeljano v notranjost države. Policisti nadaljujejo s prizadevanji, da v okviru logističnih in nastanitvenih zmogljivosti tujce iz sprejemnih centrov v Posavju kar najhitreje prepeljejo v sprejemne in namestitvene centre po državi, so še poudarili policisti.

Tweets about begunci