Četrtek je bil za vse, ki sodelujejo pri obvladovanju begunske krize in oskrbi beguncev, eden najbolj napornih dni, saj je v Slovenijo vstopilo skoraj 10.000 ljudi, je dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Stroški begunske krize do konca oktobra so znašali med 5,5 in šest milijonov evrov.
Slovenska vojska je nadaljevala s postavljanjem žičnate ograje ob slovensko-hrvaški meji. Z danes postavljenimi ovirami na slovensko-hrvaški meji bodo te po Šefičevih besedah postavljene na 12 do 14 kilometrih. Medtem pa je avstrijska vladna koalicija sporočila, da za zdaj ne bodo postavljali ograje na meji s Slovenijo, saj jim je naša vlada zagotovila, da bodo skušali nadzorovati priliv beguncev. Bodo pa tik ob meji v Špiljah postavili 3,7-kilometrsko pleteno ograjo in po potrebi okrepili patrulje.
Šefic je ponovil, da morebitno vračanje migrantov v Slovenijo ne pride v poštev. "Glede na to, da so vse države sprejemale ta val migrantov brez omejitev, ne pride v poštev naknadno spreminjanje pravil igre," je dejal. Poleg tega je prva točka vstopa migrantov v schengensko območje Grčija, popolnoma jasno pa je tudi, da migranti v Slovenijo prehajajo iz Hrvaške.
Slovenija je Hrvaški poslala odgovor na protestno noto Zagreba glede žičnate ograje na slovensko-hrvaški meji, so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu. "Zelo jasno pojasnjujemo, da s tem ne prejudiciramo meje, ker ta ni določena, ampak jo bo določilo arbitražno sodišče, tako da je to vznemirjenje povsem nepotrebno. Pojasnjujemo tudi, da so tehnične ovire namenjene temu, da se prepreči razpršitev migrantov in se zagotovi, da bodo vstopali na vstopnih točkah in je poskrbljeno tudi za njihovo varnost," je o vsebini slovenskega odgovora povedal zunanji minister Karl Erjavec.
Hrvaško zunanje ministrstvo pa je v odzivu poudarilo, da Ljubljana begunsko krizo izkorišča za izzivanje incidentov in pritisk na mednarodna pravosodna telesa, da bi nadaljevala kontaminirane postopke pred sodiščem.
Dogajanje v zvezi z begunsko krizo smo tudi danes spremljali V ŽIVO:
21.19: Nemška kanclerka Angela Merkel je v intervjuju za nemško javno televizijo ZDF zatrdila, da ima njena vlada situacijo v luči vse večjih migrantskih pritiskov na Nemčijo pod nadzorom. Poudarila je, da se bori za svoj način ravnanja v migrantski krizi in da ne bo določila zgornje meje števila beguncev, ki jih Nemčija lahko sprejme.
19.26: Danska vlada je danes predstavila nove ostre ukrepe, da bi odvrnila begunce in migrante od prihoda na svoje ozemlje. Med drugim namerava uvesti policijske preiskave prtljage prosilcev za azil, triletno obdobje za združevanje družin in načrtuje nastanitev migrantov v šotorih.
Vladna pobuda zajema tudi skrajšanje dovoljenj za prebivanje na Danskem za begunce, ki jih pokriva konvencija Združenih narodov o beguncih, s pet na tri leta. Obenem pa bo dovoljenja za tiste, ki jim dodelijo navadni begunski status, skrajšala s petih na dve leti.
V UKC Maribor umrl starejši begunec
19.16: Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra do danes do 18. ure je v državo vstopilo 200.763 migrantov, od tega danes 6.462. Slovenijo je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 184.020 migrantov.
19.14: V mariborskem kliničnem centru je pred nekaj dnevi umrl starejši begunec, je poročala nacionalna televizija. Gre za 75-letnega begunca, ki so ga v bolnišnico zaradi težav s srcem sprejeli že 30. novembra.
Razmere na območju PU Novo mesto
19.04: Na mejni prehod Dobova so iz Hrvaške pripeljali trije vlaki z begunci oziroma migranti, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik. Okoli 7. ure je v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 1.093 tujci, ob 10.30 vlak s 1.075 tujci in nekaj po 15.30 vlak z 982 tujci.
Po zdravstveni in humanitarni oskrbi na železniški postaji in v sprejemnem centru v Dobovi in opravljenih policijskih postopkih je večina tujcev, ki je v Dobovo prispela danes, v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi že nadaljevala pot proti Jesenicam in Šentilju. Trenutno je na železniški postaji v Dobovi še nekaj več kot 200 tujcev.
Po napovedih hrvaških varnostnih organov naslednji vlak z nekaj manj kot 1.000 tujci pride okoli 21. ure.
Razmere na PU Murska Sobota
18.45: Okoli 9. ure je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 1.210 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš. Tekom današnjega dne so v nastanitveni center v Gornjo Radgono prepeljali 396 migrantov.
Avstrijski varnostni organi so ob 9. uri na bivšem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v svojo državo sprejeli 600 migrantov, ob 13. uri 610 in ob 16. uri še 396. Danes so skupno sprejeli 1.606 migrantov.
Danes ob 13. uri je iz Hrvaške na mejni prehod v Petišovce prispelo 320 migrantov, ki so bili po končanih postopkih evidentiranja v Petišovcih in Dolgi vasi nastanjeni v nastanitveni center v Lendavi in ob 17. uri prepeljani v nastanitveni center v Gornjo Radgono.
Ob 18.30 uri je bilo iz Dobovca v nastanitveni center v Gornjo Radgono pripeljanih 276 migrantov. Trenutno je v Gornji Radgoni nastanjenih 596 migrantov.
Na Petišovce bo v večernih urah prišlo še okoli 500 migrantov.
V nastanitvenem centeru v Lendavi in v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.
Razmere na območju PU Maribor
18.28: Ob 6. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 3.073 migrantov, je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl.V nastanitven center Šentilj sta iz Dobove danes pripeljala dva vlaka. Na prvem je bilo 544 migrantov, na drugem pa 1.086 migrantov. Vse so nastanili v nastanitvenem centru Šentilj. Iz Gruškovja so v nastanitveni center Šentilj prepeljali skupno 654 migrantov, na prevoz jih čaka še 147.
Avstrija je danes sprejela 3.366 migrantov.
Hrvaški varnostni organi so slovenskim ob ob 13.15 na Gruškovju predali 324 migrantov, ki so jih tja pripeljali s šestimi avtobusi. Vse so registrirali v sprejemnem centru Gruškovje in večino so z avtobusi že prepeljali v nastanitveni center Šentilj.
Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj 1.991 oseb, v sprejemnem centru Gruškovje 147 oseb, sprejemni center Središče ob Dravi pa je prazen.
Hrvaški varnostni organi so slovenskim najavili, da bodo na Gruškovju zvečer predali še okoli 350 migrantov, ki jih bodo z avtobusi pripeljali iz Slavonskega broda. Vse bodo registrirali v
sprejemnem centru Gruškovje. Prav tako čakajo še en vlak iz Dobove, ki bo v Šentilj prispel v večernih oziroma nočnih urah.
Slovenija Hrvaški poslala odgovor na protestno noto
18.16: Slovenija je Hrvaški poslala odgovor na protestno noto Zagreba glede žičnate ograje na slovensko-hrvaški meji, so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu.
18.08: Vlada je na današnji seji sprejela odlok o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije. Ocenjuje namreč, da so izpolnjeni pogoji za opredelitev razmer kot krize. Odlok naj bi omogočil vpoklic pomožne policije za več kot 30 dni v koledarskem letu, povezan pa je z uredbo o pomožni policiji, ki jo je danes prav tako sprejela vlada.
"Poleg rednih policistov je v celoti vpoklicana Posebna policijska enota z 800 policisti ter organizirana kadrovska pomoč z okvirno 220 policisti iz drugih enot policije. Vpoklicana je tudi pomožna policija, ki pa se lahko vpokliče le v omejenem časovnem obsegu (30 dni v koledarskem letu), kar v trenutnih razmerah ne zadostuje," pojasnjuje sporočilo.
ZN: Poslabšanje humanitarnih razmer na Lezbosu
17.43: Neprekinjen pritok beguncev na grški otok Lezbos je povzročil znatno poslabšanje humanitarnih razmer, pravi poročilo Združenih narodov.
Na otoku je trenutno okoli 16.000 prosilcev za azil, medtem ko jih lahko primerno namestijo zgolj 2800, je opozoril Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).
Predstavnica komisariata ocenjuje, da se bo s prihodom zime stanje še poslabšalo.
17.40: Nemčija se je odločila, da bo začasen nadzor na svojih mejah v luči migrantske krize podaljšala do sredine februarja, so sporočili iz nemškega notranjega ministrstva. Nemčija, ki letos pričakuje skoraj milijon prosilcev za azil, je začasen nadzor uvedla 13. septembra.
V Evropski komisiji pa so danes ocenili, da sta odločitev Švedske za uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru in odločitev Nemčije za vnovično podaljšanje začasnega nadzora v skladu z evropskimi pravili.
Erjavec: Zavračamo hrvaško noto
17.31: Vlada je danes sprejela odgovor na hrvaško protestno noto glede ograje na slovensko-hrvaški meji, tako da bo Ljubljana odgovor Zagrebu poslala še danes, je po seji vlade novinarjem povedal zunanji minister Karl Erjavec.
"Zelo jasno pojasnjujemo, da s tem ne prejudiciramo meje, ker ta ni določena, ampak jo bo določilo arbitražno sodišče, tako da je to vznemirjenje povsem nepotrebno. Pojasnjujemo tudi, da so tehnične ovire namenjene temu, da se prepreči razpršitev migrantov in se zagotovi, da bodo vstopali na vstopnih točkah in je poskrbljeno tudi za njihovo varnost," je o vsebini slovenskega odgovora povedal minister.
"Zavračamo hrvaško noto in menimo, da je povsem neutemeljena," je še poudaril Erjavec.
Hrvaška trdi, da sta sporni dve točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje), ker je tam hrvaški kataster. V protestni noti pa poziva Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk.
Da katastri niso meja, je danes poudaril tudi vodja slovenske diplomacije. "Zelo preprosto bi bilo, če bi bil kataster meja, če bi bilo tako, ne bi šli na arbitražno sodišče," je dejal Erjavec. Po njegovih besedah gre za to, da Hrvaška v nekaterih primerih zagovarja kataster, v drugih pa potek meje po naravnih ovirah, kot so reke.
"V delu, kjer bomo postavljali tehnične ovire, bomo pazili zlasti na to, da ne bomo šli na ozemlje, ki je nesporno hrvaško in tudi ne na sporna območja," je napovedal Erjavec. Izrazil je še mnenje, da so dosedanje tehnične ovire postavljene na delih, "kjer ne morejo izraziti nezadovoljstva".
Hrvaško zunanje ministrstvo je v odzivu na Erjavčeve izjave danes poudarilo, da Ljubljana begunsko krizo izkorišča za izzivanje incidentov in pritisk na mednarodna pravosodna telesa, da bi nadaljevala kontaminirane postopke pred sodiščem.
"Arbitraža, ki jo omenja minister Erjavec, je nepopravljivo kompromitirana in ne more sprejeti odločitve, ki bi bila relevantna za Hrvaško oz. ki bi lahko bila sprejemljiva in izvedljiva," je ministrstvo zapisalo v današnjem sporočilu za javnost.
Ob tem je ocenilo, da "vedenje slovenske strani kaže, da je Hrvaška ravnala prav, ko se je odločila za umik iz arbitražnega postopka". "Kot kaže, Slovenija želi vsiliti enostranske rešitve ter z njimi vršiti pritisk za nadaljevanje arbitraže". Kot poudarjajo v Zagrebu, je treba odprta vprašanja reševati na nepristranski in verodostojen način ter v skladu z mednarodnim pravom, kar je odločilno za dobre odnose med Hrvaško in Slovenijo.
Bulčeva: Vse skrbi zima in kako se bodo stvari odvijale takrat
17.00: Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v okviru svojega današnjega obiska Slovenije dopoldne obiskala zbirni center za migrante v Dobovi, skupaj z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar pa popoldne še nastanitveni center v Šentilju. Ob tem je dejala, da želi, da bi zdrav razum in politična volja prevladala na celotnem begunskem koridorju.
"Izpostavili so tudi nekaj manjših težav in izzivov, predvsem v smislu zmogljivosti, tako človeških kot materialnih. Vse skrbi zima in kako se bodo stvari odvijale takrat, saj trenutno razpoložljiva oprema še ni primerna za zimsko obdobje. Sicer pa iz vseh veje izjemen optimizem in vera v to, da opravljajo dobro, častno in potrebno vlogo," je še dodala Bulčeva.
Na vprašanje, ali se ji zdi odločitev za postavljanje ograj primerna, je dejala, da gre za vmesno rešitev, s katero se želi nadzorovati pretok migrantov.
16.55: Vlada je sprejela Uredbo o dopolnitvi Uredbe o pomožni policiji. S predlagano spremembo uredbe se omogoča sklepanje pogodb o prostovoljni službi v pomožni policiji z že strokovno usposobljenimi bivšimi policisti, ne da bi bilo za to treba izvesti javni razpis in osnovno usposabljanje.
Razmere na območju PU Celje
16:44: Na vstopnih točkah Dobovec in Bistrica ob Sotli so evidentirali 529 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin.
Na vstopni točki Dobovec so evidentirali 276 migrantov, na vstopni točki Bistrica ob Sotli pa 253. Migrante so po evidentiranju odpeljali v nastanitveni center Gornja Radgona.
Okoli 18. ure pričakujejo na vstopni točki Dobovec štiri avtobusove migrantov.
Merklova brani odločitev o vrnitvi k dublinski uredbi
16.37: Nemška kanclerka Angela Merkel brani odločitev notranjega ministra Thomasa de Maiziera o ponovni uveljavitvi dublinske uredbe za sirske begunce od 21. oktobra.
"Mislim, da je pravilna, saj se želimo približati pravičnemu mehanizmu delitve beguncev v Evropi. Potrebujemo pravično delitev bremen," je dejala Merklova po srečanju z avstralskim premierjem Malcolmom Turnbullom v Berlinu. "Na poti delitve bremen moramo premagati še veliko ovir," je dodala.
Merklova je danes še poudarila, da bo uveljavitev dublinskega postopka veljala le za nekaj primerov. "Delež tovrstnih primerov je majhen v primerjavi s skupnim številom beguncev, ki prihajajo v Nemčijo," je dejala.
Kot so v torek potrdili na nemškem notranjem ministrstvu, se dublinski postopek - potem ko ga od konca avgusta za sirske državljane niso uveljavljali - že tri tedne znova izvaja za prosilce za azil iz vseh držav izvora, tudi Sirije. Na ta način želijo v Berlinu znova vzpostaviti red in nadzor nad vstopanjem v državo in azilnimi postopki. V skladu z dublinsko uredbo lahko članica unije prosilce za azil vrne v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili.
16.03: Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani in nacionalna platforma nevladnih organizacij Sloga, ki se ukvarja predvsem z mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo, sta danes podpisala dogovor o sodelovanju. ZDA so tako s 100.000 evri podprle projekt nevladnih organizacij na področju migracij.
15.46: Ministrica za obrambo bo v ponedeljek Andreja Katič s predstavnikom Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) podpisala pogodbo med Republiko Slovenijo in Razvojno banko Sveta Evrope o donaciji. Gre za donacijo te banke v višini 1,5 milijona evrov iz posebnega sklada za begunce in migrante kot pomoč državam članicam CEB.
Razvojna banka Sveta Evrope je zaradi povečanja migrantskih tokov ustanovila poseben sklad za begunce in migrante (Migrant and Refugee Fund), namenjen kot pomoč državam članicam CEB, ki so najbolj obremenjene s trenutno migrantsko krizo.
Preurejen center v Dobovi obsega 7.000 kvadratnih metrov
15.26: V preurejenem sprejemnem centru v Dobovi bo odslej lažje vzdrževati higieno, lažje bo tudi delo humanitarnih organizacij, je povedal koordinator reševalnih služb na območju sprejemnega centra Brežice Janez Melanšek.
Komandir brežiške policijske postaje in vodja sprejemnega centra v Dobovi Sandi Hervol je povedal, da je center namenjen sprejemu prebežnikov in ne njihovemu daljšemu bivanju. V dobovskem centru jih namreč zadržijo le nekaj in ne več kot 12 ur ter jih ob sprostitvi zmogljivosti pošljejo naprej.
Center sicer obsega 7.000 kvadratnih metrov, njegova zmogljivost pa je približno 2.000 prebežnikov.
Sicer je v centru dnevno zaposlenih do 140 ljudi, v njegovo delo pa bodo v ponedeljek vključili tudi delavce, zaposlene preko javnih del, je še povedal Melanšek.
Ostojić: Ta del žice bomo rešili z lovskimi društvi
14.54: Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je izjavil, da zaenkrat ne bodo odgovorili na slovensko "provokacijo" s postavitvijo žico ob meji na delu ozemlja, ki ga ima Hrvaška za svojega.
Ostojić je dejal, da Slovenija z žico ne more, posebej pa ne s svojimi vojaki, zavarovati celotne meje s Hrvaško, ki je dolga več kot 600 kilometrov. "Problem bomo uredili. Kdaj se bo to zgodilo, prepustite hrvaški policiji, da bo ocenila," je izjavil v začasnem hrvaškem tranzitnem begunskem centru v Slavonskem Brodu. "Lahko umaknemo žico takoj in sprožimo incident. Ta del žice bomo rešili z lovskimi društvi," je njegovo izjavo povzel hrvaški radio.
Oceno predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, da bi Hrvaška lahko spustila begunce čez slovensko mejo mimo dogovorjene poti, je ocenil kot popolnoma nerealno. "Občutek ga je prevaral, ker se strogo držimo Junckerjevega načrta," je izjavil. Pojasnil je, da begunce in migrante prevažajo proti Sloveniji ob stalnih dogovorih s slovensko stranjo.
Znova je pozval Slovenijo, naj izboljša pogoje za begunce in migrante v sprejemnih centrih, ter ocenil, da so pogoji v slovenskih centrih slabši, kot so bili v prvem hrvaškem tranzitnem centru v Opatovcu ob meji s Srbijo.
Ostojić je kot nesprejemljivo ocenil pobudo slovenske notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, da bi se 17. novembra v Ljubljani srečali notranji ministri držav, ki so na balkanski begunski poti. Kot je pojasnil, ljubljansko srečanje ne bo "absolutno nič rešilo", ker je povabljenih premalo držav. Ni pa zavrnil morebitne udeležbe, če bo do srečanja prišlo, temveč je dejal, da bo še preveril za kaj gre, ker je o srečanju slišal od svojih srbskih kolegov.
Stroški begunske krize do konca oktobra med 5,5 in 6 milijoni evrov
13.50: Okvirni stroški begunske krize pri nas do konca oktobra znašajo od 5,5 do 6 milijonov evrov. Ti so za zdaj še v okvirih pričakovanj, je pojasnil Šefic.
13.49: Šefic pravi, da so ovire postavljene na območju, ki ga v celoti nadzoruje Slovenija, seveda pa ne gredo po sami črti, ampak tam, kjer na najboljši možni način sledijo konfiguracijo terena in potrebam, ki jih narekujejo migracijski tokovi. Izognili pa so se vsem točkam, kjer bi lahko bilo nestrinjanje Hrvaške upravičeno. Odgovor na protestno noto Zagreba je v pripravi in ga je danes obravnavala vlada.
Šefic: Vračanje migrantov po dublinski uredbi Slovenije v nobenem primeru ne prizadene
13.39: Danes je Slovenska vojska postavila 12 kilometrov ograje, koliko bo do konca dneva, pa bomo še videli, so povedali na vladi.
13.38: Stališče Slovenije je, da vračanje množičnega števila ljudi nikakor ne pride v poštev, je poudaril Šefic. Slovenije tak scenarij ne more prizadeti, saj ni prva vstopna točka, pač pa sta to prej Grčija in Hrvaška.
Kakšni so konkretni dogovori z Avstrijo?
13.36: Po naših podatkih avstrijska policija ta trenutek ne napotuje dodatnih patrulj na Špilje, je dejal Šefic. Pri avstrijskih ovirah ne gre za zapiranje zelene meje, prevzem migrantov v Avstrijo poteka povsem normalno, je dodal.
13.30: Ne drži, da Avstrija pošilja migrante nazaj. Nihče se še ni vrnil, je dejal Šefic. Postopki za vračanje ljudi so zelo jasni, a dolgotrajni in do zdaj še nismo izvedli nobenega, dodaja. Ne izključuje pa možnosti, da bi Avstrija v prihodnje to počela. Tudi Nemčija opozarja na te zadeve, je dodal.
"Zakon o mednarodni zaščiti je v pripravi, predvideva pa pohitritev nekaterih postopkov. To smo načrtovali že pred to krizo," je na novinarski konferenci pojasnil Šefic.
Slovenskim zdravnikom bodo na pomoč priskočili kolegi s Češke
13.25: Jutri prihajajo v Slovenijo zdravniki s Češke, ki bodo precej razbremenili slovenske zdravnike, ki oskrbujejo begunce. V soboto bo tako v Šentilju vzpostavljena bolnišnica Role 1 iz Češke.
Pomoč prihaja iz različnih držav in organizacij, skupaj so dobili ponudbe za pomoč iz 17 držav oz. organizacij. Večino ponudb so sprejeli, je pojasnil Šestan.
13.24: Center Livarna v Dobovi nadgrajen in je sedaj primeren za oskrbo migrantov pozimi, je pojasnil Šestan.
13.19: V drugem begunskem valu je pri aktivnostih Civilne zaščite sodelovalo dnevno od 300 do 600 oseb, kar pomeni več kot 14 tisoč delavcev in prostovoljcev vseh struktur, je na povedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.
Med begunce so samo v okviru Uprave za zaščito in reševanje razdelili ogromne količine hrane, med drugim 142 tisoč topljenega sira, več kot 185 tisoč paketkov marmelad in 40 tisoč kosov 200-mililitrskega pakiranja mleka. Povprečno pripravijo več kot 4 tisoč toplih obrokov vsak dan.
13.16: Večjih incidentov z migranti ni bilo, pravi Šefic. Včeraj so pri enem od migrantov našli prepovedano substanco, drogo, ki so mu jo odvzeli.
13.13: Vlada je včeraj podpisala pogodbe za 10 milijonov evropske pomoči in Šefic predvidevamo, da bo ta v prihodnjih dneh realizirana.
13.10: Razmerje med spoloma prišlekov je približno 50:50, je dejal Šefic. Približno polovica je moških ter polovica žensk in mladoletnikov. Še vedno je največ prebežnikov iz Sirije, sledijo državljani Afganistana, Iraka in Pakistana.
Šefic: Pričakujemo, da se bo pritok beguncev prihodnji teden malo umiril
13.08: Minuli dan je bil eden najbolj napornih dni, je dejal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Število migrantov se je včeraj povzpelo na nekaj manj kot 10 tisoč, današnji dan bo po ocenah na podobnem nivoju. "Po naših podatkih bi lahko bil pritok prihodnji teden nekoliko manjši," je dejal.
Od 16. oktobra do danes bomo sprejeli že več kot 200 tisoč migrantov, je dejal Šefic. "Lahko smo zadovoljni, da smo brez izrazitih posebnosti, to veliko število migrantov minimalno vpliva na življenje v Sloveniji, z izjemo okolij, ki so bila najbolj obremenjena," je poudaril in se zahvalil vsem vpletenim občinam.
Hrvaška še naprej pričakuje nove begunce iz Srbije
13.00: Od polnoči do 12. ure je na Hrvaško prišlo novih 4.287 beguncev in migrantov, medtem ko je v sprejemnem centru v Slavonskem brodu 2.153 ljudi.
Na vrhu G20 v Antalyi v ospredju migrantska kriza in Sirija
12.30: V turškem letoviškem mestu Antalya bo v nedeljo in ponedeljek potekal deseti vrh skupine 20 gospodarsko najmočnejših držav sveta G20. Po pričakovanjih bodo glavn.e teme srečanja kriza v Siriji, boj proti skrajni skupini Islamska država in migrantska kriza.
G20 je sicer predvsem ekonomski forum, a je gostitelj vrha, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan na dnevni red nedeljske neformalne večerje uvrstil vprašanje migracij, sirsko krizo in terorizem. Evropska unija bo poskušala voditelje, zbrane ob Sredozemskem morju, prepričati, da je migrantska kriza globalni problem, ki potrebuje globalni odgovor.
Evropa, ki se sooča z velikim pritokom beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike, želi, da bi ji G20 pomagal v soočenju z valom, s katerim bo po pričakovanjih samo letos na staro celino prišlo milijon beguncev. Turčija ima pri tem vprašanju pomembno vlogo, saj sama gosti več kot dva milijona beguncev iz sosednjih Sirije in Iraka ter leži na glavni tranzitni poti v Evropo.
Na Hrvaško od začetka begunske krize vstopilo več kot 377 tisoč tujcev
12.16: Včeraj je na Hrvaško prišlo 9.823 beguncev in migrantov. V sprejemnem centru Slavonski Brod je trenutno okoli 2.335 ljudi. Od začetka begunske krize na Hrvaškem je v to državo vstopilo 377.075 tujcev.
Hrvati pa še naprej pričakujejo velik priliv ljudi iz sosednje Srbije.
Avstrijci neposredno ob Špilju postavljajo 3,7 km ograje
11.39: Kljub temu, da je avstrijska notranja ministrica sporočila, da za zdaj ne bodo postavili večje ograje na meji s Slovenijo, pa je predstavnik tamkajšnjega notranjega ministrstva pojasnil, da pa na meji neposredno pri Špilju postavljajo 3,7 kilometra ograje.
Postavljanje te ograje bo trajalo približno dva meseca, je dejal direktor za javno varnost Republike Avstrije Konrad Kogler na tiskovni konferenci. Gre za pleteno tako imenovano G7 ograjo in ne za bodečo žico, je še pojasnil.
V nujnih primerih, ko bi skušalo to pregrado npr. skupaj prečkati na stotine migrantov, bo obstajala možnost, da na njej namestijo tudi kolute bodeče žice. A kot je zatrdil Kogler, bodo v vsakem primeru ravnali po načelu sorazmernosti. Ograja naj bi bila sicer visoka 2,2 metra.
Vodja kabineta kanclerja Wernerja Faymanna Josef Ostermayer (SPÖ) je ob tem zatrdil, da gre zgolj za urejanje pritoka ljudi in ne za zapiranje meje.
EU Turčiji ponuja 3 milijarde evrov pomoči v zameno za zajezitev begunskega vala
11.15: Voditelji Evropske unije se bodo predvidoma do konca meseca pogajali s Turčijo glede ukrepov za zajezitev begunske krize. Evropska unija bi Turčiji ponudila 3 milijarde evrov pomoči za begunce iz Sirije. V zameno od Turčije pričakujejo, da bo zajezila prihod beguncev v Evropsko unijo. Na pogajalski mizi naj bi bili tudi lažji dostop do vizumov za turške državljane.
Turčija je v zadnjih štirih letih za sirske begunce porabila okoli 8,5 milijard evrov. Po podatkih Frontexa je več kot 150 tisoč ljudi samo v zadnjem mesecu prečkalo Egejsko morje do Grčije – lani v istem času jih je po isti poti v EU prišlo okoli 8.500.
Avstrija na meji pri Špilju za zdaj ne bo postavila večje ograje
10.53: Avstrija na meji s Slovenijo pri mejnem prehodu Špilje zaenkrat ne bo postavila večkilometrske ograje, o kateri je razmišljala vladna koalicija na Dunaju. To je danes po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.
Vladna koalicija se je strinjala, da se na prošnjo Slovenije zaenkrat odpove postavitvi 25 kilometrov dolge ograje, o kateri so razmišljali. Slovenija je po ministričinih besedah na lastno pobudo zatrdila, da bo na svojem ozemlju učinkoviteje nadzorovala dostop do Špilja.
Bodo pa Avstrijci med drugim okrepili patrulje na meji s Slovenijo in tudi nemudoma začeli s pripravami na morebitno postavitev 25-kilometrske mejne ograje pri Špilju.
To bodo nato postavili v primeru, da varnostni ukrepi, ki jih je na svoji meji s Hrvaško sprejela Slovenija, kot so ograjeni koridorji in okrepljene patrulje na zeleni meji, ne bodo delovali. Ograjo bi lahko Avstrija nato postavila v vsega 48 urah.
Ekologi brez meja bodo domačinom pomagali pri čiščenju nasipa
10.49: Društvo Ekologi brez meja bo v soboto priskočilo na pomoč domačinom in očistilo nekdanji begunski koridor pri Brežicah. Gre za protipoplavni nasip ob Savi, kjer je ostalo še nekaj odpadkov. Potrebujejo približno 20 prostovoljcev, ki jih prosijo za predhodno prijavo. Poskrbeli bodo za vrečke, rokavice in malico, so zapisali na svoji spletni strani.
Prostovoljci se bodo razdelili v tri skupine in po delih očistili preostanek nasipa. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred brodom v Mostecu. Teren je raven in neporaščen, vseeno pa priporočajo dobro obutev in obleko, ki se lahko umaže, so zapisali v društvu. Prijave zbirajo prek obrazca na svoji spletni stran.
Postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško se nadaljuje
10.40: Postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško se danes nadaljuje. Po neuradnih informacijah s terena Slovenska vojska (SV) nadaljuje s postavljanjem ograje v smeri od mejnega prehoda Obrežje proti tamkajšnji čistilni napravi. Na Gibini so po podatkih s terena dela v četrtek zaključili, se pa ta danes med drugim nadaljujejo v Središču ob Dravi.
Na območju mejnega prehoda med Slovenijo in Hrvaško v Središču ob Dravi je SV s postavljanjem ograje levo in desno od mejnega prehoda začela v četrtek, dela pa se danes nadaljujejo, je povedal podžupan Občine Središče ob Dravi Roman Medik. V četrtek so tam postavili od 500 do 600 metrov ograje.
Na terenu po njegovih besedah posebnih težav ni, se pa na občino nekateri občani obračajo z vprašanji glede prihodnje kmetijske obdelave zemlje ob meji, v skrbeh so zaradi oviranja poti živali tudi lovci.
Na območju Gibine v Občini Razkrižje danes ne postavljajo več ograje na meji s Hrvaško. Po podatkih predstavnice za odnose z javnostmi Policijske uprave Murska Sobota Suzane Rauš so z deli v četrtek opoldne zaključili.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je v četrtek na novinarski konferenci v Brežicah dejal, da se je postavljanje tehničnih ovir na meji s Hrvaško v četrtek začelo tudi v Slovenski vasi proti Gorjancem.
IMF breme begunske krize za Slovenijo ocenjuje kot obvladljivo
10.04: Večji del srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope dobro okreva in beleži zdravo rast, so se pa nekoliko povečala tveganja, tudi zaradi begunske krize, v jesenskem regionalnem poročilu ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF). Priporočila Sloveniji ostajajo enaka, bremena, povezana z begunsko krizo, pa naj bi bila za državo obvladljiva.
Evropska komisarka Violeta Bulc na sestanku z RKS
9.46: Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je obiskala Rdeči križ Slovenije, kjer se je seznanila z razmerami. S predstavniki humanitarne organizacije so se pogovarjali o tem, kako lahko Slovenija izkoristi mehanizme skupnosti EU za civilno zaščito.
With Slovenian Red Cross. We discussed how they can benefit from EU Civil Protection Mechanism #WesternBalkansRoute pic.twitter.com/RoT1IrVJ9F
— Violeta Bulc (@Bulc_EU) November 13, 2015O razmerah na terenu tudi s predstavnico Sveta Evrope
9.39: Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je sprejela poročevalko Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za migracije Tineke Strik. Govorili sta o razmerah in težavah, s katerimi se sooča Slovenija pri sprejemu migrantov.
Popoldne si bosta z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc ogledali tudi delo policistov, civilne zaščite, vojakov, zdravstvenega osebja, humanitarnih organizacij in drugih prostovoljcev v Nastanitvenem centru Šentilj, so sporočili z notranjega ministrstva.
Na območju policijske uprave Celje so evidentirali 842 tujcev
9.22: Na vstopnih točkah Dobovec in Bistrica ob Sotli so čez noč evidentirali 842 beguncev in migrantov.
Na vstopni točki Dobovec so evidentirali 411 tujcev, v Bistrica ob Sotli pa 431. Migrante, ki so na vstopni točki prispeli v večernih urah, so po evidentiranju odpeljali v Nastanitveni center Gornja Radgona, tiste, ki so na vstopno točko prispeli ponoči, pa so odpeljali v nastanitveni center v Lendavo, so sporočili iz PU Celje.
8.59: Vlak s 535 migranti in begunci je danes iz Dobove preko Jesenic odpeljal v Avstrijo. Trije izredni potniški vlaki s 1601 evidentiranimi migranti in begunci pa so v Avstrijo preko Jesenic odpeljali včeraj.
Še danes naj bi število beguncev, ki so vstopili v Slovenijo v drugem begunskem valu, preseglo 200 tisoč
8.32: Število beguncev, ki je v drugem begunskem valu prišlo v Slovenijo, se nezadržno bliža številki 200.000, ta bo najbrž presežena že danes. V četrtek se je begunski val nekoliko okrepil, v Slovenijo je vstopilo 9681 ljudi, samo danes do šeste ure pa še dodatnih 2152, kažejo podatki, objavljeni na spletnih straneh policije.
Nad Rigoncami, Obrežjem in Zavrčem omejena uporaba zračnega prostora
8.23: Na obmejnih območjih Rigonce, Obrežja in Zavrča je uporaba zračnega prostora omejena za uporabo, so za našo spletno stran potrdili na Kontroli zračnega prometa.
Dovoljenje za letenje nad tem območjem imajo le zrakoplovi policije in slovenske vojske, in sicer za lete iskanja in reševanja, medicinske lete in lete v sili. Omejitev velja do višine cca 850 metrov (2500 čevljev) nadmorske višine. Trenutna veljavnost omejitve uporabe zračnega prostora velja do 30. 11. 2015 do 24.00 ure.
Kot so povedali na policiji, so zaporo zračnega prostora predlagali zaradi zagotavljanja varnosti na območju, kjer je povečana problematika migrantov. Zapora je po njihovem nujna zaradi zagotovitve varnega izvajanja letalskih operacij zrakoplovov policije in Slovenske vojske.
Zaporo so uvedli že 27. oktobra, in sicer za celotno jugovzhodno državno mejo od Lendave do Obrežja. Od 31. oktobra pa velja enako tudi za okolico namestitvenega centra v Šentilju. Zapori bo po 30. novembru možno podaljšati.
Na policiji ob tem poudarjajo, da so pri zapori upoštevali dejavnosti lokalnih aeroklubov in lokalnih letališč, zato je odrejena tako, da kar najmanj posega v njihovo dejavnost.
V Šentilju in Gruškovju trenutno nastanjenih več kot 3.500 ljudi
7.26: V nastanitvenem centru Šentilj je trenutno nastanjenih 3.073 oseb, s prejemnem centru Gruškovje pa 478, medtem ko je sprejemni center Središče ob Dravi prazen, so sporočili iz PU Maribor.
Ponoči so v nastanitveni center Šentilj iz Dobove pripeljali trije vlaki. Prvi s 1.121 begunci in migranti je prispel ob 23.15. Drugi je prispel ob 1.11 uri, na njem je bilo 597 ljudi, treti pa ob 5.45 uri zjutraj, na njem pa je bilo 543 migrantov. Vse so nastanili v nastanitvenem centru Šentilj.
Tam je bilo sicer sinoči ob 18. uri nastanjenih že 1.075 ljudi, iz Gruškovja pa so z avtobusi pripeljali še 546 prebežnikov. Iz Dobovca so v nastanitveni center Šentilj ob 23.33 uri s 4 avtobusi pripeljali 209 migrantov, ob polnoči pa so iz Bistrice ob Sotli s 5 avtobusi pripeljali še 239 migrantov.
Hrvaška je ob 1.50 uri na mejnem prehodu Gruškovje slovenskim varnostnim organom predala 334 migrantov, ki so jih tja pripeljali s 6 avtobusi. Vse so registrirali v sprejemnem centru Gruškovje in jih bodo z avtobusi prepeljali v nastanitveni center Šentilj.
Avstrijski varnostni organi so zvečer na nekdanjem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli skupno 1.257 ljudi.
Trenutno na PU Maribor nimajo najavljenih novih prihodov beguncev in migrantov.
V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni trenutno nastanjenih 1210, v Lendavi pa 396 beguncev in migrantov
7.09: Na mejnem prehodu Petišovci so hrvaški varnostni organi slovenskim ob 20.15 uri predali 335 beguncev in migrantov. Te so nato popisali v sprejemnih centrih v Petišovcih ter Dolgi vasi in nastanili v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.
Ob 2. uri zjutraj pa je s Hrvaške na Petišovce prispelo še 349 tujcev, ki so jih prav tako po evidentiranju nastanili v Gornji Radgoni. Ob 20. uri včeraj je bilo v nastanitvenem centru Gornja Radgona nastanjenih že 526 migrantov.
Ob 6.30 uri so iz Celja v nastanitveni center v Lendavo pripeljali 396 migrantov.
V sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.
Več kot dva tisoč novih beguncev in migrantov ponoči prispelo na Dobovo
6.35: Zvečer in ponoči sta na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova pripeljala še dva vlaka s tujci. Na vlaku, ki je v spremstvu hrvaških policistov pripeljal nekaj pred 20.30 je bilo 1126 tujcev, na vlaku, ki je pripeljal okoli polnoči pa 1076 tujcev, so sporočili s PU Novo mesto.
Sicer so v Dobovi včeraj sprejeli 7666 tujcev, ki so iz Hrvaške prispeli s sedmimi vlaki. Naslednji vlak s 1093 ljudmi na Dobovi pričakujejo okoli 6.30. Večino tujcev so policisti po nudeni zdravstveni in humanitarni oskrbi in opravljenih policijskih postopkih z vlaki in avtobusi že pospremili v notranjost države – proti Jesenicam in v nastanitveni center Šentilj.
Trenutno je v sprejemnem centru v Dobovi še okoli 540 tujcev, ki bodo okoli 8.30 z vlakom in v spremstvu slovenskih policistov prav tako nadaljevali pot proti Jesenicam.
Ob begunski krizi Slovenija pričakuje obiske visokih evropskih predstavnikov
6.30: Ob begunski krizi, v okviru katere bo Slovenija danes nadaljevala s postavljanjem žičnate ograje na zeleni meji s Hrvaško, v Slovenijo prihaja evropska komisarka Violeta Bulc, ki bo na to temo govorila tudi s premierjem Mirom Cerarjem. V Slovenijo prihaja tudi poročevalka odbora za migracije skupščine Sveta Evrope Tineke Strik.
Bulčeva bo prav tako obiskala sprejemni center v Dobovi, z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar pa sprejemni center na Šentilju.
V Slovenijo prihaja tudi poročevalka odbora za migracije, begunce in razseljene osebe Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Tineke Strik. Sestala se bo s predsednikom DZ Milanom Brglezom, nato pa še z ministrico Györkös Žnidarjevo, državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Darjo Bavdaž Kuret ter namestnikom varuhinje človekovih pravic Ivanom Šelihom. Tudi Strikova bo popoldne obiskala zbirni center na Šentilju.
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
- FOTO: Miro Majcen
Z ukrepi Sloveniji ob begunski krizi se bo danes na redni seji ukvarjala tudi vlada. Tako bodo ministri obravnavali predlog dopolnitve uredbe o pomožni policiji ter predlog odloka o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije.
Pričakovati je, da bo Slovenija danes nadaljevala s postavljanjem žičnate ograje na meji s Hrvaško, čeprav je v preteklih dneh med državama zaradi tega prišlo do napetosti.
Po drugi strani pa naj bi tudi avstrijska vladna koalicija danes po več tednih nesoglasij končno sprejela odločitev, ali bodo na meji s Slovenijo pri Špilju postavili tehnične ovire. Kot je v četrtek neuradno poročala avstrijska tiskovna agencija APA, naj bi bila postavitev nekaj kilometrov žične ograje levo in desno od mejnega prehoda neformalno že dogovorjena.
