FOTO in VIDEO: Grško-makedonsko mejo lahko prečkajo le še Sirci, Afganistanci in Iračani, Slovenija še sprejema migrante

Do 18. ure je v Slovenijo prišlo 4000 beguncev in migrantov, od sredine oktobra že dobrih 245.000. Okoli 4800 jih je iz Slovenije odšlo v Avstrijo. Za razbremenitev avstrijskega Špilja bodo sicer po današnjem dogovoru pristojnih migrante iz Slovenije v Avstrijo z avtobusi prevažali tudi skozi predor Karavanke, prvi avtobusi naj bi po tej poti peljali v soboto zjutraj.

V Makedonijo ne spuščajo ekonomskih migrantov

Grško-makedonsko mejo je v noči na danes prečkalo 4400 Sircev, Afganistancev in Iračanov, medtem ko so begunce iz drugih držav na začasnem mejnem prehodu pri Gevgeliji zaustavili. Najmanj 2000 migrantov, ki so večinoma prišli iz Maroka, Alžirije in Bangladeša, je tako v četrtek obstalo na meji med Grčijo in Makedonijo.

Pahor za zmanjšanje števila migrantov in dosledno izvajanje schengenskih pravil

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za STA opozoril, da se čas za dosledno izvajanje schengenskih pravil izteka in da bi bilo treba na balkanski poti doseči zmanjšanje števila beguncev. Slovenija mora ostati v najbolj povezanem delu EU, je opozoril in pozval tudi k večji politični enotnosti v državi glede tovrstnih strateških interesov.

To je za Slovenijo po njegovih besedah pomembno tudi z vidika razprav o mini schengnu, kar je treba jemati z vso resnostjo, četudi gre za neformalne zamisli posameznih držav. Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke, je poudaril Pahor.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar sicer meni, da ni nobenega razloga, da bi Slovenija ostala zunaj schengenskega prostora, saj nalogo varuhinje schengenske meje opravlja "zelo strokovno in učinkovito". Ideja o vzpostavitvi mini schengna pa je po njeni oceni "absolutno nesprejemljiva".

Napoved prihoda 20 milijonov ljudi

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je zaskrbljen nad napovedjo o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike. Gre za ekonomske migrante, ki iščejo boljše življenje ali možnost preživetja in ti so po mnenju Šefica tudi posledica globalizacije.

Vprašanje obravnave ekonomskih migrantov bo sicer tudi tema pogovorov na srečanju generalnih direktorjev policij iz regije, ki bo prihodnji teden na Brdu pri Kranju.

Slovenija še vedno sprejema migrante

Tudi po četrtkovi videokonferenci oz. rednem tehničnem sestanku kontaktnih točk, ki ga koordinira Evropska komisija, se sicer politika sprejema migrantov v Sloveniji po navedbah ministrstva ni spremenila, tako jih še vedno sprejemamo in pošiljamo proti Avstriji.

Skupino okoli 160 Maročanov, ki jih je Slovenija skušala v preteklih dneh vrniti na Hrvaško, so namestili v Center za tujce v Postojni, ker Slovenija s hrvaške strani še ni prejela uradnega odgovora na četrtkovo formalno najavo njihovega vračanja..

Odločitev Srbije in Makedonije o zavračanju vstopa migrantom se pri nas se še ne odraža

Odločitev Srbije in Makedonije se o omejevanju vstopa beguncem v strukturi migrantov, ki prihajajo na slovensko-hrvaško mejo, za zdaj še ne odraža. Po navedbah tiskovne predstavnice Visokega komisariata ZN za begunce Melite Šunjić namreč Srbija sprejema le še migrante iz Sirije, Afganistana in Iraka, ostale zavrača kot ekonomske migrante. Makedonija pa po njenih besedah omejuje vstop beguncem iz nekaterih držav, kot so Libija, Maroko, Pakistan, Šrilanka in Sudan.

Hrvati zahtevajo, da Slovenija umakne bodečo žico z njihovega ozemlja

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes poslalo Sloveniji novo diplomatsko noto, v kateri znova protestira zaradi "nadaljevanja protipravne postavitve bodeče žice na hrvaškem državnem ozemlju" ob reki Sotli. Slovenijo so danes znova pozvali, naj umakne postavljeno bodečo žico s hrvaškega državnega ozemlja.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dogajanje smo ves dan spremljali V ŽIVO.

Merklova na kongresu CSU branila svojo politiko glede beguncev

20.05: Nemška kanclerka Angela Merkel (CDU) je na današnjem kongresu stranke CSU branila svojo politiko ravnanj v begunski krizi in med drugim zavrnila predlog sestrske stranke za omejitev sprejema novih beguncev v Nemčijo. Vztrajala je na mednarodni rešitvi za dolgoročno zmanjšanje števila beguncev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kanclerka je poudarila, da je treba "velik izziv" prihoda velikega števila beguncev, rešiti tako, da Evropska unija ne bo trpela dolgotrajne škode. "Če želimo to rešiti, moramo vse moči usmeriti v skupno evropsko, mednarodno rešitev," je pred približno 1000 delegati poudarila predsednica nemške vlade.

Merklova je govorila tudi o varovanju zunanjih meja Evropske unije in dogovoru o zakonitem priseljevanju s Turčijo. "S tovrstnimi ukrepi bi zmanjšali število beguncev v skladu z interesi vseh, česar s postavljanjem omejitve ne bi dosegli," je dejala kanclerka.

Kongres CSU je pred tem oblikoval predlog o postavitvi zgornje meje za sprejem novih priseljencev za celotno Nemčijo, ki mu je nasprotoval zgolj en delegat. Nemčija mora po mnenju stranke svetu poslati signal, da so kapacitete že skoraj dosežene. "Zato mora Nemčija v prihodnjem letu sprejeti delež vojnih beguncev, ki bodo v skladu z nemškimi zmožnostmi," so zapisali v predlogu. Delegati pri tem niso omenjali konkretnega števila.

V Slovenijo doslej vstopilo nekaj več kot 245.000 migrantov, od tega danes dobrih 4000

20.04: Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 245.168 migrantov, od tega danes do 18. ure 4183. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 18. uri 4491 migrantov, od tega največ v Dobovi in na Šentilju. Slovenijo pa je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 230.680 migrantov.

18.25: Na MP Dobova so danes v spremstvu hrvaških policistov pripeljali štirje vlaki s 4276 tujci. Nekaj po polnoči je pripeljal vlak s 1078 osebami, okoli 6. ure je pripeljal vlak z 997 tujci, ob 14. uri vlak, na katerem je bilo 1084 oseb, in nekaj pred 17. uro vlak s 1117 osebami. V Dobovi okoli 21. ure pričakujejo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo po napovedih hrvaških varnostnih organov okoli 1000 migrantov, je sporočila Alenka Drenik s PU Novo mesto.

Trenutno je na železniški postaji v Dobovi 1117 tujcev, ki so prispeli z vlakom okoli 17. ure, in v sprejemnem centru v Dobovi še okoli 1000 tujcev. Po opravljenih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi, bodo policisti upoštevajoč logistične in nastanitvene kapacitete tujce z vlaki in avtobusi pospremili v nastanitvene centre v notranjosti države. Med 7. in 17. uro so v nastanitvene centre pospremili okoli 2300 migrantov, je še sporočila.

18.21: Srbija sprejema le še begunce iz Sirije, Afganistana in Iraka, ostale zavrača kot ekonomske migrante. Tudi Makedonija zabrača vstop migrantom iz nekaterih držav, kot so Libija, Maroko, Pakistan, Šrilanka in Sudan. Pred makedonsko mejo se zato nabira vedno večje število ljudi, ki jim je onemogočeno nadaljevanje poti:

Györkös Žnidarjeva: Nobenega razloga ni, da bi Slovenija ostala zunaj schengna

17.54: Nobenega razloga ni, da bi Slovenija ostala zunaj schengenskega prostora, saj nalogo varuhinje schengenske meje opravlja zelo strokovno in učinkovito, je danes v Bruslju poudarila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Tako se je odzvala na idejo o vzpostavitvi mini schengna, ki je po njeni oceni "absolutno nesprejemljiva".

"Ne vidim nobenega razloga, da bi Slovenija ostala zunaj mini schengna, glede na to, da Slovenija tudi v težkih razmerah ni z ničemer prispevala k ogroženosti schengna," je poudarila ministrica.

Prav nasprotno, Slovenija po njenih besedah izvaja vse tisto, kar je v tem trenutku možno za to, da se v Evropi čim prej vzpostavijo takšne razmere, da bo celovito izvajanje schengenske ureditve ponovno mogoče.

"Na preizkušnji je EU, ne Slovenija," je še izpostavila ministrica in dodala, da je Slovenija test izjemno dobro opravila in da izvaja bistvo schengna, registracijo in varnostne preglede, torej vse, kar je mogoče, da se ne bi zmanjšala varnost.

O ideji vzpostavitve mini schengna Nemčije, Avstrije in držav Beneluksa, o kateri razmišlja Nizozemska, se Slovenija po ministričinih besedah formalno ni pogovarjala z nikomer niti ni o njej formalno seznanjena.

"Če pa držijo te informacije, je to za nas absolutno nesprejemljivo. Slovenija v tem trenutku je varuh schengenske meje in to nalogo opravljamo zelo strokovno in učinkovito, ampak na način, ki je prilagojen dani situaciji," je izpostavila ministrica.

Ob tem je poudarila, da je Slovenija tudi pred povečanim migracijskim tokom dobro opravljala svojo nalogo in dosledno spoštovala schengenska pravila ter da je tako pred migracijskim valom kot med njim upravičila zaupanje članic unije.

Je pa treba ob tem po ministričinih besedah izpostaviti tudi to, da pravila niso prilagojena tako masovnemu prihodu ljudi na slovensko mejo. "Niti pravila EU ne nacionalna zakonodaja niso uporabljivi v takšnih situacijah," je opozorila.

Zagreb z novo diplomatsko noto Ljubljani zaradi žice ob meji

17.46: Hrvaško zunanje ministrstvo je danes poslalo Sloveniji novo diplomatsko noto, v kateri znova protestira zaradi "nadaljevanja protipravne postavitve bodeče žice na hrvaškem državnem ozemlju" ob reki Sotli.

Slovenija je postavila bodečo žico na območju reke Sotle v hrvaški katastrski občini Dubravica, so sporočili na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva. Občina Dubravica se nahaja ob reki Sotli, ki meji na območje med Dobovo in Bizeljskim.

Na sedežu hrvaške diplomacije trdijo, da je Slovenija popolnoma neprepričljivo odgovorila na hrvaško diplomatsko noto iz 12. novembra. "Slovenija se je povsem izognila odgovoru na dejstvo, da je tudi na podlagi slovenske uradne evidence bodeča žica postavljena na določenih območjih Republike Hrvaške," so zapisali.

Slovenijo pozvali, naj umakne bodečo žico s hrvaškega ozemlja

Slovenijo so danes znova pozvali, naj umakne postavljeno bodečo žico s hrvaškega državnega ozemlja. Dodali so, naj Slovenija, če ima za to potrebo, postavlja bodečo žico na svojem državnem ozemlju ter naj ob tem spoštuje bivšo mejo med republikami, ki je v trenutku osamosvojitve postala mednarodna meja med državama, kot je to zapisano tudi v slovenski temeljni ustavni listini iz 25. junija 1991.

Hrvaška je že prejšnji teden z diplomatsko noto opozorila Slovenijo, da je postavila bodečo žico na dve sporni točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje). Takrat je tudi pozvala Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk.

Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na protestno noto 12. novembra zavrnilo navedbe Zagreba, da del bodeče žice poteka po hrvaškem ozemlju. Ob tem so poudarili, da je namen začasnih ukrepov uravnavati migracijske tokove in ne demarkacija meje ter da ne gre za prejudiciranje meje med državama.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je ob tem tudi dejal, da Slovenija ne bo umaknila ograje, saj da za to ni argumentov.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je v četrtek ocenil, da gre pri slovenskem postavljanju žice za provokacijo, na katero Hrvaška ne bo nasedla.

Znova je dejal, da lahko Hrvaška žico z lahkoto kadarkoli umakne, a je ob tem poudaril, da ne bodo vlekli nobenih potez, ki bi lahko ogrozile načrt predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja za sodelovanje med državami, ki se nahajajo na balkanski begunski poti.

17.15: Ob 8.30 uri je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 1060 migrantov. Tekom današnjega dne so iz nastanitvenega centra Lendava tja prepeljali 372 migrantov.

Avstrijski varnostni organi so ob 9. uri na bivšem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v svojo državo sprejeli 600 migrantov in ob 13. uri še 832, skupaj torej 432 migrantov.

V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 105 migrantov, ki so bili danes okrog 14. ure pripeljani iz Dobove, centra v Petišovcih in Dolgi vasi pa sta trenutno prazna, je sporočila Suzana Rauš s PU Murska Sobota.

Za razbremenitev Špilja migranti v Avstrijo tudi z avtobusi skozi Karavanke

16.20: Za razbremenitev avstrijskega Špilja so se pristojni organi dogovorili, da bodo migrante iz Slovenije v Avstrijo z avtobusi prevažali tudi skozi predor Karavanke. Kot so pojasnili na policiji, operativni dogovori še tečejo, prvi avtobusi pa naj bi po tej poti peljali v soboto zjutraj. Kot poroča APA, naj bi na dan prepeljali 1600 migrantov.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA bodo skozi predor Karavanke na dan peljali štirje konvoji s po osmimi avtobusi. Prvi konvoj naj bi na avstrijsko stran skozi karavanški predor prispel v soboto ob 10. uri. Na avstrijski strani mejnega prehoda bodo migrante prevzeli in jih nato po zmožnostih prepeljali v druge dele države. Če bo nadaljnji prevoz migrantov zastal, je predvideno, da bodo avtobusi na slovenski strani morali počakati, piše APA.

Sicer bodo po navedbah tiskovne agencije prek Jesenic v Avstrijo s posebnimi vlaki še naprej dnevno prevažali okoli 1600 migrantov.

Z avtobusnimi prevozi skozi Karavanke naj bi še dodatno razbremenili avstrijski mejni prehod Špilje, skozi katerega sicer v Avstrijo vstopa največ migrantov. Tudi na slovenski strani meje je tamkajšnji center na mejnem prehodu Šentilj najbolj obremenjen.

Šefic: migracijski tok še nadaljnjih pet let

16.07: Državni sekretar Boštjan Šefic pričakuje, da bo migracijski tok trajal še nadaljnjih pet let. Če se uresniči napoved o prihodu 20 milijonov ljudi, lahko to kaže tudi na "vojno za naravne dobrine", meni.

Šefic je poudaril, da si težko obetamo pozitiven ekonomski učinek iz migracij: "Gre za ekonomske migrante, ki so nad našo deželo sicer pozitivno presenečeni, a ne kažejo nobenega interesa, da bi ostali. Smo samo tranzit," je povedal državni sekretar. To je podkrepil s podatkom, da je do sedaj samo 82 oseb zaprosilo za azil.

Napoved o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike: 'Gre za novo repozicioniranje sveta'

Šefic je zaskrbljen nad napovedjo o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike. Če bodo realni migracijski tokovi sledili napovedim, gre po njegovem mnenju za novo repozicioniranje sveta, ki kaže na nek način na "vojno za vodo, za naravne dobrine". Gre za ekonomske migrante, ki iščejo boljše življenje ali možnost preživetja in ti so po mnenju Šefica tudi posledica globalizacije.

Vprašanje obravnave ekonomskih migrantov bo sicer tudi tema pogovorov na srečanju generalnih direktorjev policij iz regije, ki bo prihodnji teden na Brdu pri Kranju. Tja jih je povabil generalni direktor policije Marjan Fank, so navedli na ministrstvu za notranje zadeve. Ob tem so izrazili upanje, da se bo tokratnega srečanja udeležila tudi Hrvaška. Učinkovit dogovor je namreč mogoče doseči zgolj ob spoštovanju dogovorov vseh držav na migracijski poti, poudarjajo.

Politika sprejemanja migrantov v Sloveniji se še ni spremenila

Tudi po četrtkovi videokonferenci oz. rednem tehničnem sestanku kontaktnih točk, ki ga koordinira Evropska komisija, se sicer politika sprejema migrantov v Sloveniji po navedbah ministrstva ni spremenila.

Odločitev Srbije in Makedonije o zavračanju vstopa migrantom se pri nas se še ne odraža

Kot dodajajo, se odločitev Srbije in Makedonije o omejevanju vstopa beguncem v strukturi migrantov, ki prihajajo na slovensko-hrvaško mejo, za zdaj še ne odraža. Po navedbah tiskovne predstavnice Visokega komisariata ZN za begunce Melite Šunjić namreč Srbija sprejema le še migrante iz Sirije, Afganistana in Iraka, ostale zavrača kot ekonomske migrante. Makedonija pa po njenih besedah omejuje vstop beguncem iz nekaterih držav, kot so Libija, Maroko, Pakistan, Šrilanka in Sudan.

160 Maročanov je nastanjenih v Postojni

Skupino okoli 160 Maročanov, ki jih je Slovenija skušala v preteklih dneh vrniti na Hrvaško, so medtem namestili v Center za tujce v Postojni. Slovenija s hrvaške strani namreč še ni prejela uradnega odgovora na četrtkovo formalno najavo njihovega vračanja, so še pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Pahor: Čas se izteka; Slovenija mora ostati v najbolj povezanem delu EU

15.36: Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za STA opozoril, da se čas za dosledno izvajanje schengenskih pravil izteka in da bi bilo treba na balkanski poti doseči zmanjšanje števila beguncev. Slovenija mora ostati v najbolj povezanem delu EU, je opozoril in pozval tudi k večji politični enotnosti v državi glede tovrstnih strateških interesov.

"To je za Slovenijo pomembno tudi z vidika razprav o mini schengnu, kar so sicer neformalne zamisli posameznih držav, vendar jih je treba jemati z vso resnostjo," je opozoril predsednik. Spomnil je, da je tudi v svojem nagovoru v državnem zboru v začetku meseca izpostavil, da mora biti ukrepanje v begunski krizi tako, da Slovenija ostane v najbolj povezanem delu EU. "Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja," je ponovil.

"V tem smislu mora Slovenija zelo pozorno spremljati tovrstne signale, ki so tokrat prišli iz Amsterdama, ki dajo vedeti, da so se neka razmišljanja iz ozkih političnih soban preselila že tudi v širšo javnost," je še opozoril Pahor.

Pri tem je znova pozval k večji politični enotnosti v državi. "Zdaj je še posebej pomembno, da se skušamo dokopati do skupnih pogledov. Tudi ko gre za begunsko krizo, sem predlagal, da bi se v parlamentu sprejel načrt za prihodnje ukrepanje," je dejal.

Če bi ta načrt nastajal v sodelovanju z opozicijo, bi "enotnost potem omogočala vladi, da bi bolj premišljeno, bolj predvidljivo in dovolj hitro lahko reagirala in to ob podpori in zaupanju širše javnosti".

"Čas hitro teče in vidimo, da se problemi zgoščajo in da nekateri problemi, ki imajo sprva humanitaren značaj, začenjajo dobivati varnostne značilnosti. Zdi se mi, da pri tem ne gre oklevati in da bi bilo dobro nekaj storiti, da se ohranja kondicija sodelovanja," je še pozval Pahor.

"Zdaj je še prav posebej pomembno, da se trudimo poglobiti medsebojno zaupanje in sodelovanje, medstrankarsko in vsakršno. Po mojem mnenju je bila v sredo zamujena priložnost za poglobitev zaupanja in sodelovanja pri glasovanju o kandidatih za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Trudil sem se, da bi prišlo do dogovora, vendar je bilo zanj premalo pripravljenosti. A so časi taki, da bo kmalu spet priložnost," je še dodal predsednik Pahor v pogovoru za STA.

ZN: Nove omejitve na balkanski poti krepijo napetosti in ogrožajo begunce

15.14: Nove omejitve na mejah na balkanski begunski poti, vključno z ločevanjem beguncev in migrantov, krepijo napetosti na mejnih prehodih in ustvarjajo vse bolj nevzdržne razmere, saj ostajajo mnogi ujeti na prostem ob vse nižjih temperaturah, so danes v skupni izjavi opozorili UNHCR, Unicef in IOM.

Agencije ZN in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) so se odzvale, potem ko so nekatere države na balkanski poti začele ločevati med begunci, ki bežijo pred vojnami, in migranti ter jih na tej podlagi spuščati v državo.

V skupni izjavi so kritizirale ta ukrep, ker "ljudi profilirajo na podlagi narodnosti". "To postaja vse bolj nevzdržno, ne samo v luči vse nižjih temperatur in tveganj za otroke in druge s posebnimi potrebami," so izpostavili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Adrian Edwards je danes novinarjem v Ženevi dejal, da omejitve "povzročajo napetosti na mejnih prehodih ter puščajo migrante in begunce, ki so ujeti na različnih mejnih točkah, v popolni negotovosti". "In to pred približevanjem zime povzroča resne skrbi," je poudaril.

"Nujno potrebno je na vstopnih točkah vzpostaviti dodate sprejemne kapacitete," je dejal.

Poudaril je, da več kot 4000 beguncev in migrantov še vedno vsak dan prihaja v Evropo na grške otoke. "Za to se odločili iz nuje, iz obupa, morali so zapustiti svoje domove, svoje družine. To je nekaj, na kar letni časi nimajo vpliva," je poudaril. "Mora obstajati način za spopadanje s temi razmerami," je dodal.

Ker je Slovenija začela uvajati selekcijo med migranti in begunci bi se lahko migranti preusmerili preko Bolgarije in Albanije

Tiskovni predstavnik IOM Joel Millman je izpostavil, da je Slovenija začela uvajati selekcijo med migranti in begunci, kar vodi v skrb, da bi se migranti lahko preusmerili na poti preko Bolgarije in Albanije, kjer so razmere še bolj tvegane, poroča Reuters.

Tiskovna predstavnica Sklada ZN za otroke (Unicef) Sarah Crowe pa je opozorila, da so zaradi padanja temperatur v nevarnosti še posebej dojenčki in invalidni otroci, še posebej ranljivi pa so otroci brez spremstva odraslih.

Pri tem je izpostavila, da je sedaj med begunci in migranti, ki vstopajo v Makedonijo, kar tretjina mlajših od 18 let, junija jih je bilo deset odstotkov.

Ni sicer jasno, koliko otrok je med begunci in migranti na balkanski poti, po podatkih Unicefa pa jih je trenutno v Evropi med prosilci za azil 214.000, še navaja AFP.

Ban Ki Moon: Odvzeme prostosti otrokom je treba preprečevati

15.11: Naš cilj mora biti delovanje v skladu z največjimi koristmi otroka. Preprečevati je treba odvzeme prostosti otrokom in zagovarjati alternativne oblike, je ob svetovnem dnevu otroka, 20. novembru, opozoril generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Moon.

Preveč otrok propada v zaporih in psihiatričnih bolnišnicah. Nekateri so bolj ranljivi, ker so begunci, prosilci za azil, brezdomci ali žrtve organiziranega kriminala, je izpostavil generalni sekretar ZN Ki Moon.

Odvzem svobode je po njegovem pojasnilu v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah šele zadnji ukrep, in še ta za najkrajši možni čas.

Združeni narodi po njegovih navedbah pripravljajo raziskavo, ki bo osvetlila razsežnosti in pogoje otrok v svetu, ki jim je odvzeta prostost. Raziskava, ki bo zbrala ključne podatke in predstavila primere dobre prakse, bo v pomoč državam pri iskanju rešitev.

Letošnji svetovani dan otroka sovpada z obdobjem, ko je 60 milijonov ljudi pregnanih s svojih domov, je spomnil. "To je več kot kadar koli po drugi svetovni vojni," je izpostavil. Skoraj polovica med njimi je otrok, ki bežijo pred nasiljem, terorizmom in drugimi oblikami kršenja njihovih pravic.

Ob tem pa Ki Moon opozarja, da je vsem otrokom na svetu skupno to, da imajo svoje pravice. Vsak otrok ima pravico, da se šola, da živi brez nasilja in zlorab, da sodeluje v družbi in da ga slišijo, je spomnil.

Svetovni dan otroka obeležuje dan, na katerega je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1989 sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. S tem je poudarila, da so otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, ki pa potrebujejo posebno skrb in zaščito.

Konvencija je najširše sprejet mednarodni dokument o človekovih pravicah, ki ga je ratificiralo že 195 držav sveta. Slovenija jo je ratificirala leta 1991. Države so se z ratifikacijo zavezale, da bodo varovale otrokove pravice in izvajale politike, ki bodo vedno upoštevale največjo korist otrok.

Varuh: Za socialno ogrožene kljub begunski krizi poskrbljeno enako kot prej

14.38: Oskrba prebivalcev Slovenije kljub begunski krizi ni motena, so danes objavili na spletnih straneh varuha človekovih pravic. Oskrba beguncev po navedbah varuha namreč ne omejuje delovanja drugih humanitarnih programov, ki so namenjeni socialno najbolj ogroženim prebivalcem države in jih izvajajo nevladne organizacije.

Veliko jih je ostalo pred mejo

14.36: Grško-makedonsko mejo je v noči na danes prečkalo 4400 Sircev, Afganistancev in Iračanov, medtem ko so begunce iz drugih držav na začasnem mejnem prehodu pri Gevgeliji zaustavili.  Nova pravila na meji so Makedonci uveljavili po tistem, ko so tudi ostale države na balkanski migracijski poti začele z zavračanjem beguncev, ki niso iz Sirije, Afganistana ali Iraka. Najmanj 2000 migrantov, ki so večinoma prišli iz Maroka, Alžirije in Bangladeša, je tako v četrtek obstalo na meji med Grčijo in Makedonijo.

V državah OECD migranti bolj podjetni od domačega prebivalstva

14.35: Migranti, ki v velikem valu prihajajo v Evropo, lahko za staro celino predstavljajo tudi priložnost. V državah OECD so migranti pogosteje podjetniki kot domači prebivalci, kažejo podatki. Gre večinoma za mlade ljudi, številni že imajo podjetniške izkušnje iz drugih držav, je bilo slišati danes v Luksemburgu.

Bruselj: Slovenija potrdila, da zagotavlja 9000 sprejemnih mest

14.32: Slovenija je v četrtek na videokonferenci kontaktnih oseb držav na balkanski migracijski poti potrdila, da sedaj zagotavlja 9000 sprejemnih mest za begunce oziroma migrante, je danes v Bruslju povedala govorka komisije za migracije Natasha Bertaud. To je po njenih besedah tudi edina razpoložljiva nova informacija glede sprejemnih zmogljivosti.

Tudi otroci beguncev potrebujejo hrano, varnost in prijatelje

14.30: Otroci beguncev, prav tako kot vsi drugi, potrebujejo starše, prijatelje, hrano, vodo in ustrezne higienske razmere, so danes ob svetovnem dnevu otroka opozorili otroci na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Podporo pri njihovi novinarski konferenci jim je nudil Unicef Slovenija.

Ostojić: Na Hrvaškem velja najvišja stopnja pripravljenosti

14.26: Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je potrdil, da na Hrvaškem velja najvišja stopnja pripravljenosti zaradi morebitnih terorističnih groženj. Dejal je še, da hrvaška policija ne bo premikala slovenske žice ob hrvaški meji, ker spoštuje načrt Evropske komisije o beguncih.

Izpostavil je, da je Slovenija sprožila domino efekt, ko je zaprla mejo za ljudi, ki ne prihajajo iz držav, v katerih so vojne in ki so poskusili izkoristiti begunski val. Pričakuje, da bo največ težav zaradi tega na makedonsko-grški meji, ker bo Grčija kot prva morala podrobno preverjati begunce in migrante ter preprečiti vstop tistim, ki ne prihajajo z vojnih območij.

Na vprašanje, kaj se dogaja na slovensko-hrvaški meji, kjer slovenska stran nadaljuje postavljanje bodeče žice, je Ostojić odgovoril, da gre za provokacijo, na katero Hrvaška ne bo nasedla. "Nimamo nobenih težav s tem, da bi zaščitili hrvaško ozemlje, a ne bomo dovolili, da bo ogrožen Junckerjev načrt za begunce. Hrvaška policija bi to enostavno rešila. Ne bom se sedaj znova šalil z lovci," je dejal.

Glede informacije, da bodo slovenskim policistom na meji s Hrvaško med drugim pomagali bolgarski, je spomnil, da so bolgarski policisti "izkušeni", saj so bili prvi v EU, ki so ustrelili begunca. "Zelo žalostno je, če se želi zavarovati mejo dveh prijateljskih držav z zavezniškimi enotami, ki naj bi ukrepale na takšen način," je dejal.

Poudaril je, da se je Hrvaška tudi v tem primeru pokazala kot resna in odgovorna država, ki ne bo vlekla nobenih potez, ki bi lahko ogrozile načrt predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja za sodelovanje med državami, ki se nahajajo na begunski poti.

14.24: Policisti so sporočili, da se politika sprejema migrantov, tudi ekonomskih, v Sloveniji ni spremenila. Bo pa vprašanje obravnave ekonomskih migrantov tudi tema pogovorov na srečanju generalnih direktorjev policij z regije naslednji teden na Brdu, kamor jih bo povabil generalni direkotor policije Marjan Fank. Policisti upajo, da se bo tokratnega srečanja udeležila tudi Hrvaška, saj je učinkovit dogovor mogoče doseči zgolj ob spoštovanju dogovorov vseh držav na migracijski poti.

Ločevanje med begunci ni tako preprosto

9.11: Organizacije opozarjajo, da v procesu ločevanja med ljudmi, in sicer kdo je begunec in kdo migrant ter kdo gre lahko prek meje, lahko pride do številnih tragičnih zapletov.

Družina Mirzam je tak primer: 30-letni Mohammed Mirzam je državljan Afganistana, njegova žena in dva otroka, stara 5 in 3, pa so državljani Irana. Obtičali so pred makedonsko mejo, kjer policisti ženi in otrokoma ne dovolijo naadljevati poti, njemu pa dovolijo. Moški je seveda ostal z družino, a opozarja, da so ujetniki nemogočih razmer. Ne vedo, kaj naj storijo.

Številni otroci potujejo sami. Kako naj jim pomagamo in zaščitimo?

8.55: Malo ljudi razmišlja, da so med begunci tudi otroci brez spremstva, opozarja raziskovalka Mateja Sedmak. Gre za otroke, ki so ilegalno na poti in so prepuščeni na milost in nemilost ljudem, ki služijo s temi migracijami.

Slovenija se pri njihovi obravnavi srečuje s podobnimi težavami kot drugod, pri čemer bi bilo treba marsikaj izboljšati. Med pomanjkljivostmi je denimo ta, da ni strinjanja, kaj je pravzaprav v otrokovi najboljši koristi in kako delovati v tem smislu. Problem so tudi razpršene odgovornosti, vsekakor pa se same otroke premalo upošteva. Pogosto se jim prav tako ne omogoča primernega okolja, prevajalci včasih sploh ne govorijo otrokovega jezika, prav tako ljudje, ki stopajo v stik s temi otroki, od socialnih delavcev do policistov, nimajo nujno vseh potrebnih znanj in kompetenc za delo z njimi.

8.52: Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 242.063 oseb, od tega v četrtek okoli 5100, danes do 6. ure pa nekaj manj kot 1100. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri okoli 6600 oseb , od tega največ v Šentilju, Gornji Radgoni in Dobovi. Slovenijo pa je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 225.369 oseb.

Razmere na PU Kranj

8.47: Včeraj so tujce v Avstrijo, in sicer iz Dobove preko Jesenic, prepeljali trije vlaki - en zjutraj, drugi popoldne in tretji še zvečer. Tako so prevezli 1.584 oseb. Danes je en izredni vlak iz Dobove v Avstrijo že prepeljal 507 evidentiranih oseb.

Sirski begunci razdelili Američane

7.18: Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona o začasni prepovedi sprejemanja beguncev iz Sirije in Iraka. Republikanski predsedniški kandidati begunce primerjajo s steklimi psi in zahtevajo nadzor nad mošejami, predsednik Barack Obama pa iz tujine poziva k zvestobi ameriškim vrednotam.

Razmere na območju PU Murska Sobota

7.13: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 1060, v Lendavi pa 374 oseb. Včeraj ob 18. uri je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 437 oseb. Tekom večera je bilo iz sprejemnega centra Petišovci in Dolga vas v Gornjo Radgono prepeljanih in nastanjenih 623 oseb. Iz območja PU Celje je bilo ob 22. uri in 23.30  v nastanitveni center v Lendavo pripeljanih in nastanjenih 374 oseb. V sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni nikogar.

Razmere na območju PU Novo mesto

7.10: Včeraj nekaj pred 20. uro je na mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov prispel vlak z 896 osebami, nekaj po polnoči pa še vlak s 1078 tujci. Včeraj je v Dobovo s štirimi vlaki prispelo 4023 tujcev. Policisti okoli 6. ure pričakujejo še drugi vlak, na katerem naj bi bilo 997 oseb.

Trenutno je v sprejemnem centru v Dobovi 1180 tujcev. Včeraj in danes ponoči so policisti po opravljenih policijskih postopkih tujce z vlaki in avtobusi spremljali v nastanitvene centre v notranjost države. Največ jih je bilo z vlaki prepeljanih v Šentilj. Vsem tujcem je bila po prihodu v Slovenijo v Dobovi nudena zdravstvena in humanitarna oskrba.