V zadevi Patria zavrnili še zahtevo za izločitev sodnika Šorlija

V zadevi Patria je predlog za izločitev vrhovnega sodnika Marka Šorlija podal tožilec Andrej Ferlinc. Ob obravnavi predloga se je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto opredelila predvsem do dopisov Šorlija sodnici poročevalki v zadevi Patria Vesni Žalik in Odboru za preprečevanje zlorab v pravosodju, navajajo na vrhovnem sodišču. Ob tem dodajajo, da komunikacija v tej zadevi, ki je, drugače kot je to običajno, potekala prek kazenskega spisa in tako postala dostopna javnosti, odpira številna subtilna vprašanja, povezana z dinamiko odločanja in mnenji znotraj senata.

Vendar pa vprašanje, ali je bilo s takšnimi Šorlijevimi dejanji morda poseženo v individualno neodvisnost Žalikove, po mnenju Betettove v zahtevi za izločitev ni relevantno, saj institut izločitve sodnika ni sredstvo za sankcioniranje morebitnega tovrstnega ravnanja. Glede na to, da ni nobenega dokaza o nasprotnem, ni razloga, da bi dvomili o osebni nepristranskosti Šorlija, navajajo na vrhovnem sodišču.

Betettova je ocenila, da ugotovljena dejstva ne utemeljujejo sklepanja o njegovi "predhodni vpletenosti" niti "dvojni vlogi" v postopku, zaradi česar bojazen, da je pristranski, prav tako ne more biti objektivno upravičena. Številni prispevki v (profiliranih) medijih, ki so selektivno, zasledujoč politiko posameznega medija, povzeli omenjeno komunikacijo, ne morejo biti merilo videza nepristranskosti, navajajo na sodišču.

Tega zaključka ne more spremeniti niti Šorlijevo pravno mnenje, da se lahko seja na podlagi četrtega odstavka 423. člena zakona o kazenskem postopku opravi še preden se spis pošlje vrhovnemu državnemu tožilstvu, so navedli na sodišču. Omenjeni člen sicer določa, da lahko vrhovno sodišče glede na vsebino zahteve o varstvu zakonitosti odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine.

Ferlinc je poleg izločitve Šorlija zahteval tudi izločitev sodnice Barbare Zobec. Betettova je v torek odločila, da Ferlinčevi zahtevi ne ugodi in Zobčeve iz postopka ni izločila.

Poleg tega je v zadevi Patria podal zahtevi za izločitev tudi zagovornik Janeza Janše Franci Matoz. Zahteval je izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše in sodnice poročevalke Žalikove.

O morebitni izločitvi Masleše bi moral odločati občni zbor vrhovnih sodnikov. Seja je bila sklicana za petek, a niso bili sklepčni, zato tudi niso mogli odločati. Masleša je nato odšel na dopust, zato je pristojnost odločanja o izločitvi ostalih treh sodnikov prešlo v roke podpredsednice sodišča Betettovi. V ponedeljek je odločila, da zahteva za izločitev Žalikove ni utemeljena.

Senat vrhovnega sodišča bo odločal o vloženih zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili vsi trije obsojeni v zadevi Patria – predsednik SDS in nekdanji premier Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič.

Trojica je bila na prvostopenjskem sodišču obsojena junija lani za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že nastopila, Črnkovič pa je zaprosil za odlog in sodišče mu je ugodilo. Tako bo kazen začel prestajati oktobra.