Do danes je vlada premierja Boruta Pahorja doživela šest menjav ministrov. Od tega je bil zamenjan en Zaresov minister, dva socialna demokrata in trije, ki so bili imenovani na predlog stranke DeSUS. Decembra je zaradi lastne napake (po službeni novoletni zabavi se je sam s preveliko količino alkohola v krvi odpeljal z avtomobilom) odstopil minister upokojenske stranke Henrik Gjerkeš, danes pa je nepreklicno odstopila tudi njegova naslednica Duša Trobec Bučan. Na ministrstvu je to že tretja menjava v tej vladi. Pred Gjerkešem je bila od 21. novembra 2008, ko je vlada začela svoj mandat, ministrica Zlata Ploštajner. Kot razlog za svoj odstop je navedla osebne in zdravstvene razloge, pri čemer je bila prva članica te vlade, ki je njene vrste zapustila. Gjerkeš je bil na njen položaj imenovan 22. oktobra predlani.
Za njo je vlado zapustil predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je bil od začetka mandata trenutne vlade minister za okolje in prostor. Njegov odstop je bil posledica poročila Računskega sodišča, ki je ugotovilo nepravilnosti na ministrstvu. 12. februarja lani ga je zamenjal Roko Žarnić.
10. marca lani je svoj položaj zaradi afere bulmastifi zapustil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik. 30. marca je njegove posle prevzel minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Gjerkeš, nato pa je bil za kmetijskega ministra 5. maja imenovan Dejan Židan. Zaradi afere bulmastifi je položaj zapustila tudi državna sekretarka na ministrstvu Sonja Bukovec, ki naj bi bila sicer osebna prijateljica glavne žrtve afere Saše Baričeviča.
Za tem je sledil odstop ministra za zdravstvo Boruta Miklavčiča. Tudi on je ob odstopu navedel zdravstvene razloge. Predlani poleti je namreč med počitnicami pri potapljanju doživel lažjo možgansko kap. Nakopičile pa so se mu tudi nekatere težave pri vodenju ministrstva. To je namreč že pod njegovim vodenjem pripravljalo nepriljubljeno zdravstveno reformo. Sporna je bila tudi pogodba za nabavo cepiva proti novi gripi oziroma virusu H1N1 s farmacevtsko družbo GlaxoSmihtKline. 7. aprila ga je zamenjal Dorijan Marušič. A težave na ministrstvu so se začele že mnogo prej, ki pa so jih hitro rešili. Že 4. decembra 2008 je namreč odstopil takratni državni sekretar Slavko Ziherl, ki se ni strinjal z imenovanjem nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla na mesto svetovalca in posebnega odposlanca za zunanje zadeve v Pahorjevem kabinetu.
8. julija lani je precej presenetljivo odstopil še minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Razlog je bil nestrinjanje z delovanjem ministra Gregorja Golobiča v aferi Ultra, zaradi česar je kmalu zatem tudi zapustil stranko Zares, katere predsednik je prav Golobič. 16. julija je Lahovnika na čelu ministrstva zamenjala dotedanja državna sekretarka na ministrstvu Darja Radić, sicer podpredsednica Zaresa.
V dobrih dveh letih se je vlada Boruta Pahorja soočala tudi s tremi interpelacijami. 23. februarja 2009 jo je proti notranji ministrici in predsednici LDS Katarini Kresal vložila največja opozicijska stranka SDS. Povod za interpelacijo je bila napoved začetka izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim. Interpelacija je bila 1. aprila istega leta zavrnjena. 23. februarja 2010 pa je predsednik poslanske skupine SDS Jože Tanko proti Kresalovi vložil novo interpelacijo, takrat so ji očitali politično, poslovno in klientelistično vplivanje in delovanje pri vrnitvi bulmastifov pokojemu Baričeviču ter pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Interpelacijo je podprlo 38 poslancev, kar je bilo premalo, da bi morala ministrica položaj zapustiti. 23. septembra lani je državni zbor razpravljal in glasoval o interpelaciji ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, a mu je podporo izreklo 46 poslancev, le 23 pa jih je menilo, da bi moral biti s položaja razrešen. Tako tudi ta interpelacija ni uspela.
Kabinet predsednika vlade je bil na očeh javnosti tudi lansko jesen. Zaradi afere z obnovo vrstne hiše v Murglah je kabinet 22. oktobra lani zapustila vodja kabineta Simona Dimic. Sama je sicer svojo odgovornost zanikala, afera pa epiloga še ni dobila. Sporno naj bi bilo tudi sodelovanje njenega strica z Družbo za avtoceste (Dars) in tudi kredit, ki ga je sama od banke NLB dobila za obnovo hiše. Pod lupo naj bi bili tudi posli agencije Escape, ki je v lasti njenega partnerja Romana Horvata, z državnim protokolom.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.