V ustavi piše, da smo socialna, pravična in pravna država. Realnost je drugačna

Rdeči križ Ljubljana ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti opozarja na posledice recesije, ki je še zlasti prizadela mlade med 15. in 24. letom. Ti se ne izobražujejo in so brezposelni. V Sloveniji je predlani pod pragom revščine živelo 14,5 odstotka ljudi, stopnja socialne izključenosti je več kot 20-odstotna, lačnih je vse več, so poudarili.

V Evropi v revščini živi vsak peti otrok

Predsednica Območnega združenja RKS Ljubljana Nevenka Lekše je povedala, da je v EU okoli 7,5 milijona mladih ne dela ali pa ne študira. Število se je glede na začetek krize pred petimi leti zvišalo za milijon, je dejala in poudarila, da so žrtev gospodarske krize tudi otroci, saj v Evropi v revščini živi vsak peti otrok.

Eno piše v ustavi, drugo pa je realnost

Kot je poudarila Lekšetova, je v slovenski ustavi zapisano, da smo socialna, pravična in pravna država, a realnost je bolj kruta, saj je globalna kriza po njenih besedah tudi slovensko družbo razslojila in povečala prepad med revnimi in bogatimi. "Oblast koketira s kapitalom in ne zagotavlja pravih pogojev za življenje in delo svojih prebivalcev in svojo odgovornost prelaga na humanitarne in dobrodelne organizacije, ki dnevno blažijo stisko ljudi," je zatrdila in se vprašala, ali je prihodnost Slovenije v pro bono ambulantah, prehranskih paketih, javnih kuhinjah in javnih kopalnicah.

V Ljubljani imajo še za dva meseca hrane

Ljubljansko območno združenje rdečega križa, ki pokriva deset občin z okoli 400.000 prebivalcev, je v lanskem letu po besedah Lekšetove med skoraj 30.000 socialno ogroženimi osebami razdelilo 175 ton hrane oziroma 12.247 paketov pomoči. V tem letu so prejeli tudi 150 prošenj za denarno pomoč, denimo za poplačilo položnic, za skoraj 100.000 evrov. Ob tem dodaja, da so prostovoljci humanitarnega centra opravili 3370 prostovoljskih ur. Po navedbah Lekšetove ima ljubljanski rdeči križ še za dva meseca zalog hrane.

Ne le tisti do 35. leta, ogroženi so tudi njihovi otroci

Ena od oblik pomoči socialno ogroženim je projekt Izmenjevalnica, ki ga vodi Klara Debeljak. Opozorila je, da je med prejemniki pomoči kar četrtina gospodinjstev z mladimi do 35. leta starosti, in poudarila, da je v teh gospodinjstvih veliko mladih, ki so si že ustvarili družine in prejemajo pomoč, kar pomeni, da je socialno in materialno ogroženih tudi več otrok.

V 19 Izmenjevalnicah, ki delujejo po načelih dobrodelnosti, solidarnosti in odgovornosti do soljudi, so zbrali skupno 1,5 tone hrane, izdelkov za higieno, čistil in šolskih pripomočkov.

Udeleženci Izmenjevalnice so v zameno za donacije prišli do raznolikih oblačil in predmetov iz druge roke, je dejala Debeljakova. Kot je pojasnila, se je ideja Izmenjevalnice oblikovala zaradi rabljenih oblačil, ki so v Humanitarnem centru ostajala, in enoličnosti prehranskih paketov pomoči. Dogodek Izmenjevalnice poteka vsak tretji petek v mesecu med 15. in 18. uro.

Mlad, brez dela, upanja, v depresiji ...

Urad RS za mladino ob dnevu socialne pravičnosti opozarja, da je socialna pravičnost predpogoj za boljšo družbeno klimo. V času krize, ki je s seboj prinesla relativno visoko brezposelnost ter večje tveganje revščine, je postal posebej relevanten tudi poseben vidik zagotavljanja socialne pravičnosti v družbi, to je medgeneracijske pravičnosti.

V uradu so prepričani, da je treba nameniti posebno pozornost dejavnikom tveganja, ki povzročajo revščino in socialno izključenost med mladimi. Socialna država pa si mora nenehno prizadevati te izvorne razlike izničiti in dati vsem enake možnosti, denimo z javnim šolstvom omogočiti izobrazbo tudi revnejšim.

V uradu menijo, da morajo biti vsi ukrepi za mlade v prihodnje še bolj poglobljeni in domišljeni. "Urad si bo v letošnjem letu še naprej prizadeval za pravičnejšo družbeno ureditev in vključitev mladih tudi v strateško načrtovanje, vrednotenje in implementacijo mladinske politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni," meni direktor urada Peter Debeljak.