V UKC Maribor odporna bakterija še povzroča težave, a so zadeve obvladljive

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor poudarjajo, da se število okuženih z agresivnejšo bolnišnično bakterijo ne zvišuje. Tako kot na začetku poletja imajo še vedno dva okužena z njo. Se pa povečuje število bolnikov, kjer opazijo milejšo obliko te bakterije, a ti zaradi tega ne zbolijo, temveč so le nosilci te bakterije.

Strokovna direktorica UKC Maribor Darja Arko je na današnji novinarski konferenci, ki so jo sklicali zaradi poročanja medijev o domnevnem širjenju nevarne bakterije, poudarila, da obstajata dve vrsti omenjene bakterije.

Obstajata dve vrsti bakterije

Prva (CRAb-CP) je acinetobacter baumanii, ki izloča encim karbapenemaza, in je odporna na številne antibiotike ter torej predstavlja večje tveganje. Druga vrsta (CRAb) ne izloča omenjenega encima in jo je lažje zdraviti, zato je manj nevarna. "Prav tako je treba razlikovati med dejansko okuženimi in tistimi, ki so le nosilci te bakterije," je pojasnila Arkotova.

Po besedah vodje enote za obvladovanje bolnišničnih okužb Rajka Saletingerja imajo še vedno le dva okužena z agresivnejšo vrsto omenjene bakterije in od julija, ko so prvič o tem pisali mediji, niso zabeležili novih primerov. Ostali, v tem trenutku jih je deset, so le nosilci te bakterije.

Nekoliko je naraslo le število nosilcev z milejšo obliko bakterije, ki so jih v tem tednu zabeležili 20 in zaradi te bakterije nimajo težav. "Večkrat odporne bakterije so stalnica v vseh zdravstvenih ustanovah, to je problem sodobne medicine," je povedala Arkotova.

Ostrejši preventivni ukrepi

Da bi zajezili nadaljnje širjenje bakterije, ki sta jo v Maribor septembra lani prinesla bolnika z Reke, so v kliničnem centru sprejeli vrsto ukrepov, tudi preventivne narave. Bolnike z omenjeno bakterijo nameščajo v izolacijske sobe, zmanjšajo možnost kontaktov z drugimi bolniki in zdravstvenim osebjem, obiski so omejeni, obiskovalci pa morajo upoštevati navodila, še posebej kar zadeva higieno rok. Ker se nekateri tega ne držijo, se bodo vsi obiskovalci po besedah Arkotove morali po novem tudi pisno zavezati k upoštevanju navodil.

Največ primerov prisotnosti bakterije je na kliniki za kirurgijo, a organizacijski vodja te klinike Jože Ferk poudarja, da ne gre za kritične razmere. "Z resistentnimi bakterijami se ukvarjamo že vrsto let. To ni nekaj novega. In imamo izdelanih vrsto ukrepov, kako se boriti proti njim, in jih tudi izvajamo," je povedal.

Tudi on je poudaril, da se s tem problemom soočajo tudi v drugih bolnišnicah, zaščitni ukrepi pa so v prvi vrsti namenjeni preprečitvi možnosti, da bi bakterija razvila večjo odpornost. Pred dvema dnevoma so zato začasno ustavili izvajanje programa na bolj občutljivi kardiokirurgiji, da bi preprečili prenose te bakterije na nove bolnike. V tem tednu je zato odpadlo pet operacij, ki jih bodo nadomestili takoj, ko bo mogoče. "Vse te operacije niso nujne," je povedal Ferk, ki ocenjuje, da bodo že prihodnji teden lahko zagnali poln program.

Na ostalih oddelkih program teče nemoteno naprej. "Z vsemi temi ukrepi skušamo maksimalno zajeziti širjenje te bakterije. To ni nekaj takšnega, kar bi bilo zaskrbljujoče. Vse to delamo zato, da se zaščitimo, da ne bi slučajno te bakterije postale patogene," je še povedal Ferk. Za dokončno izkoreninjenje tega problema bi bilo po njegovih ocenah treba zgraditi nov oddelek.