V ŠOS opozorili na obujanje ideje malega dela

Predlog reforme trga dela, ki ga je minister za delo Andrej Vizjak ta teden predstavil javnosti, je sprožil odzive socialnih partnerjev in drugih skupin.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so na podlagi prve ocene predlagane reforme izpostavili, da željo po varni zaposlitvi mladih diplomantov, kar naj bi bil glavni namen predlaganih sprememb, postavlja pod vprašaj. Verjamejo tudi, da bo v primeru sprejetja negativno vplivala na študentsko delo, ki ga je z zadnjimi varčevalnimi ukrepi že doletela visoka dodatna obdavčitev.

"V kampanji o zakonu o malem delu smo s sedanjim ministrom Vizjakom in njegovo stranko stali sicer na istem bregu in smo ostro nasprotovali ne samo enačenju študentskega dela z drugimi začasnimi oblikami dela, ampak smo se tudi zavzeli za povečanje socialne varnosti delojemalcev in učinkovitejši nadzor nad zlorabami teh oblik dela," so spomnili v ŠOS.

"Zato smo bili upravičeno začudeni nad novim reformnim predlogom, ki po našem mnenju glede na učinke, ki jih prinaša, skozi zadnja vrata uzakonja malo delo, torej predlog, ki je bil v preteklosti z 80-odstotno podporo državljanov odločno zavrnjen," so opozorili. Skladno s tem so ministra pozvali, naj reformo znova preuči z vidikov urejanja začasnega in občasnega dela, omejitev, ki jih to prinaša, ter vzpostavljanja zadostne zaščite in nadzora.

Prav tako od ministra pričakujejo, da bo ŠOS kot krovno organizacijo slovenskih študentov, enakopravno ostalim socialnim partnerjem, vključil v nadaljnja usklajevanja, "saj je bilo večkrat poudarjeno, da je namen novih predlogov ravno izboljšanje položaja mladih in njihovega vstopa na trg dela".

Vojaki so opozorili na zavajanje

V Sindikatu vojakov Slovenije so medtem opozorili na "napačno in močno zavajajočo" uporabo besedne zveze "koncept enotne pogodbe za nedoločen čas".

"Po do zdaj poznanih podatkih ne gre za pogodbe za nedoločen čas, ampak za pogodbe brez časovne opredelitve z možnostjo njene prekinitve na še liberalnejši način, kot to danes dopuščajo predpisi pri pogodbah za določen čas," so izpostavili tik pred javno razgrnitvijo predloga reforme.

Prepričani so, da bodo takšne pogodbe na novo določile pogoje za pridobivanje dolgoročnih kreditov za nakup nepremičnin in da bo takšna blokada kreditiranja državljanov gospodarsko krizo še poglobila, "kar pa je korak nazaj".

Ob tem so opozorili, da imajo v Slovenski vojski zakonsko določene pogodbe za določen čas, in sicer v praksi sklenjene za med enim do deset let. "In dobro vemo, kaj to pomeni oziroma trdimo, da smo s takšno zakonsko ureditvijo drugorazredni državljani, saj smo prikrajšani za nakupe nepremičnin z dolgoročnimi krediti in še marsikje," so ocenili.