Česar niso uspeli vzeti javnemu sektorju, bodo vzeli najmlajšim

Kar ni šlo pri javnemu sektorju, bodo uresničili pri najmlajših državljanih. Brez pogajanj in razprave jim bodo vzeli milijone. S 1. januarjem je namreč ministrstvo za izobraževanje začelo izvajati ukrepe, s katerimi bodo na plečih otrok privarčevali 10 milijonov evrov. A tudi ta znesek ne bo dovolj, tako da se pripravljajo še globlji rezi.

Zakaj tako ostro nad šolstvo in otroke?

Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je razložila, da finančno minitsrtvo, ki ga vodi Dušan Mramor, zaradi nižjega izplena pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja od njih zahteva, da poiščejo dodatne prihranke v višini nekaj deset milijonov. O točni višini zahtev finančnega ministrstva sicer danes ni želela govoriti. Povedala je le, da finančni minister od njih pričakuje nekaj deset milijonov evrov prihrankov. Samo 25 milijonov evrov naj bi moralo ministrstvo poiskati z notranjimi rezervami za izplačilo drugega obroka poračuna odprave plačnih nesorazmerij, a je slednje po besedah ministrice nemogoče. Kakšna bo končna vrednost vseh ukrepov, bo po besedah ministrice znano po pogajanjih s finančnim ministrstvom in sprejemu rebalansa proračuna za leto 2015, ki ga bo DZ sprejemal februarja. Pri tem bi lahko nekatere ukrepe, ki se že izvajajo, tudi spremenili ali omilili, je še napovedala.

Ministrica je kljub visokim zahtevam finančnega ministrstva prepričana, da bodo na koncu našli skupni jezik. Upa tudi, da bo k reševanju finančnih težav delno prispevala višja gospodarska rast, ki bi lahko povečala prilive v proračun.

Se res lahko zgodi kolaps šolstva?

V primeru, da bodo zahteve po rezanju stroškov tako visoke, da šolstvo ne bi moglo delovati, pa bo odstopila, je napovedala na današnji novinarski konferenci.

Kako bodo rezali, da prihranijo 10 milijonov evrov?

Del omenjenih 10 milijonov bodo po besedah ministrice privarčevali z zniževanjem materialnih in drugih stroškov na ministrstvu. Znižali bodo stroške splošne in poklicne mature, zaključnega izpita, nacionalnega preverjanja znanja ter poklicnega in maturitetnega tečaja, slednji namreč ne daje želenih rezultatov.

Srednjim šolam znižujejo sredstva, ki jim jih namenjajo na posameznega dijaka, omejujejo tudi število vpisnih mest, ki jih financira ministrstvo na zasebnih glasbenih šolah. Znižujejo še plačilo za izvajanje interesnih dejavnostih v osnovnih šolah (za sedem odstotkov), spreminjajo financiranje šole v naravi, tako da bo subvencionirana le še za učence s težjim socialnim statusom, učiteljem pa ukinjajo plačilo učne pomoči učencem s t. i. odločbami.

Manj sredstev bo prejela EMUNI univerza. Država je namreč v zadnjih sedmih letih vanjo vložila okoli štiri milijone evrov, do zdaj pa vanjo ni bil vpisan niti en študent. Nekaj bi lahko po oceni ministrice k varčevanju prispevala tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Kje in koliko bodo privarčevali?

V zgornji tabeli so ukrepi, ki jih ministrstvo po besedah Setnikar Cankarjeve že izvaja, bodo pa na zahtevo ministrstva za finance v letu 2015 potrebni še dodatni. V kolikšni višini, je po besedah ministrice odvisno od pogajanj, ki jih imajo s finančnim ministrom.

Štrukelj napovedal oster boj

Ukrepi po oceni glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa (Sviza) Branimirja Štruklja pomenijo zniževanje kakovosti javnega šolstva. Napoveduje, da bodo v sindikatu slednjo "krčevito branili", neracionalne se mu zdijo tudi zahteve po še dodatnih ukrepih.

Na obzorju konflikt?

Po njegovi oceni je neproduktivno, da vlada zdaj sili posamezne resorje, da privarčujejo sredstva, ki jih njej ni uspelo privarčevati v pogajanjih o plačah s sindikati javnega sektorja. "Takrat je vlada rekla, da je z izpogajanim zadovoljna, zdaj pa po ovinku z enostranskimi potezami predvideva nekatere ukrepe. To ne more pripeljati drugam kot do konflikta," je opozoril.

Kot popolnoma neracionalno ocenjuje zahtevo finančnega ministrstva, naj ministrstvo za izobraževanje poleg že omenjenih 10 milijonih evrov letos privarčuje še nekaj dodatnih deset milijonov. "To bi namreč pomenilo le poseg v položaj zaposlenih, ki pa ni mogoč zaradi dogovora s sindikati javnega sektorja, ali pa zares brutalen poseg v kakovost šolstva," meni.