V šolstvu bo 1450 presežnih delavcev

Veljavni proračun se z rebalansom zmanjšuje za 1,1 milijarde evrov oziroma za 11 odstotkov, od tega bo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) dobilo za 13 odstotkov manj sredstev, kar je največ med ministrstvi, je povedal minister Žiga Turk. Proračun ministrstva tako po predlogu rebalansa za leto 2012 znaša 1.763.000.000. Začetne ambicije, koliko naj bi bilo prihrankov na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, so namreč bile okrog 500 milijonov.

Tako se programi po ministrovih besedah v kulturi krčijo za 14 odstotkov, v izobraževanju in usposabljanju za 12 odstotkov, od tega bo v osnovnem šolstvu za 10 odstotkov manj sredstev, srednjem šolstvu 11 odstotkov, višje šolstvo pa bo ob 18 odstotkov sredstev. Pomoči šolajočim (malice, prevozi) se znižujejo za 17 odstotkov, visokošolsko izobraževanje bo ob 12 odstotkov sredstev, raziskovalni programi in projekti pa ob 16 odstotkov.

Zaradi ukrepov bo odpuščenih 1450 ljudi, od teh jih 700 izpolnjuje pogoje za upokojitev, je povedal Turk in dodal, da delajo na ustvarjanju projektov, financiranih iz evropskih socialnih skladov, v katerih bi zaposlili presežne delavce iz šolstva.

Ukinja se brezplačen vrtec za drugega otroka

"Ko smo te ukrepe delali in jih prerazporejali z enega področja na druga, sta nas na ministrstvu vodila dva cilja: da se ne sme znižati kakovost izobraževanja in da se bistveno ne sme poslabšati materialni položaj socialno šibkih družin," je poudaril minister Turk.

V predšolski vzgoji se tako ukinja brezplačen vrtec za drugega otroka, razen v socialno ogroženih družinah. V osnovnem in srednjem šolstvu se z nižanjem normativov samo približujemo povprečju držav v OECD, kjer je povprečno število otrok v razredu 22, v Sloveniji pa 19. Ukinja se tudi plačevanje dodatnega dela, opravljenega znotraj delovnih obveznosti, recimo jutranjega varstva oziroma varstva po pouku do 15.30.

Združujejo se tudi nekateri javni zavodi na področju šolstva in spreminja način določanja števila podpornega neučiteljskega osebja na osnovnih in srednjih šolah. Ukinja se tudi subvencija za prehrano, razen za socialno ogrožene družine.

Študentske bone bodo ukinili za en mesec

Področji visokega šolstva in znanosti bosta po ministrovih besedah najbolj prizadeti skozi ukrepe, ki bodo veljali za cel javni sektor. Dodatno pa se bodo zmanjšali transferji javnim zavodom še za pet odstotkov, javnim agencijam za 25 odstotkov, materialni stroški bodo nižji za 30 odstotkov, investicije pa za 25 odstotkov. Medtem pa investicije, vezane na evropska sredstva, gredo, tako Turk, "v veliki meri naprej" (fakulteta za računalništvo, Preglov inštitut, raziskovalni center kmetijskega inštituta, energetska sanacija 15 šol...).

Minister je sicer pohvalil študentsko organizacijo, s katero so se glede študentske prehrane dogovorili za kompromis: bone ukinjajo za en mesec, možnost koriščenja po 20. uri pa omejujejo. Na ministrstvu so, kot je dejal, odprti za predloge in pogajanja, amandmaje lahko vlaga tudi vlada vse do dneva, ko bo celoten varčevalni paket sprejet v DZ. Minister za izobraževanje je prepričan, da se bo "skozi javno razpravo pojavilo nekaj idej, s katerimi bi vse skupaj še izboljšali".

Manj tudi za kulturo

Za programe v kulturi se sredstva krčijo za 14 odstotkov, za kulturno dediščino pa za 20 odstotkov s tem, da je proračunska rezerva na ministrstvu na finance vezana na investicije in na evropska sredstva, je povedal Turk. Kar se tiče Javne agencije za knjigo RS in Slovenskega filmskega centra po Turkovih besedah ne nasprotujejo temu, da ostaneta samostojna, ker pa ne želijo, da bi njuna samostojnost pomenila dodaten strošek za davkoplačevalce, bodo njihovo administracijo financirali le v obsegu, kolikor bi ta stala, če bi njuno delo opravljali v okviru ministrstva.

Ob tem je izrazil upanje, da bosta obe agenciji za preostali del administracije našli sredstva, ki pa ne bodo davkoplačevalska. Obe sta bili namreč ustanovljeni z namenom, da bi v financiranje knjige in filma pritegnili nedavkoplačevalska sredstva.

Kaj bo z avtorskimi pogodbami?

Kar se tiče vladnega sklepa o prepovedi sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju, katerega izvajanje bi utegnilo povzročiti zastoj dela v številnih javnih zavodih v kulturi, je Turk pojasnil, da v četrtek na vladi sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ vključuje tudi trajne rešitve glede obravnavanja avtorskih pogodb v celotnem javnem sektorju. S takšno ureditvijo po njegovih besedah izenačujejo nadzor, obenem se se zavedajo, da jih v prihodnje čaka reforma delavnopravne zakonodaje na teh področjih, saj mora na področju kulture, medijev in znanosti obstajati vmesna stopnja med avtorskimi pogodbami in službo za nedoločen čas.

Kar se tiče investicij na področju kulture, se bodo v veliki meri nadaljevale, predvsem tiste, ki so vezane na evropska sredstva. Kot je še dejal minister, so z ukrepi želeli predvsem doseči, da bi celoten sistem postal prožnejši, da bi ga motivirali tudi za iskanje evropskih sredstev in za odpiranje v svet ter vzpostavljanje povezav in iskanje finančnih virov v gospodarstvu.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!