V slovenskih gozdovih le okoli 40 volkov

"Veliko večino volkov pri nas kar osebno poznamo,“ je danes na predstavitvi dosedanjih dosežkov projekta Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji - SloWolf dejal Tomaž Skrbinšek z biotehnične fakultete. Kot je pojasnil, so namreč od poletja leta 2010 do poletja leta 2011 analizirali 192 genetskih vzorcev slovenskih volkov in ugotovili, da je v tem obdobju v naših gozdovih med 39 do 50 živali te vrste. Dana sezona je komaj prva izmed treh sezon intenzivnega spremljanja populacije, a je že dala najboljšo oceno števila volkov doslej, pravijo predstavniki projekta.

'Težava ni število volkov, pač pa slaba zaščita!'

Glavni namen projekta, ki bo trajal vse do konca leta 2013, je zagotoviti dolgoročni obstoj populacije volka v Sloveniji, njegovega habitata, naravnega plena in tudi omogočiti soobstoj človeka in volka. Ravno slednje najbolj skrbi sodelujoče, saj so te živali, ki se ljudi sicer na daleč izogibajo, po njihovih besedah zaradi neučinkovite zaščite drobnice na pašnikih rejcem že kar dolgo "trn v peti“. Kot je pojasnil Rok Černe, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, se namreč danes za varovanje pred napadi večinoma uporablja stalne elektroograje in nizke premične elektromreže visoke do 110 centimetrov, ki jih volkovi zlahka preskočijo. Med letoma 2007 in 2011 se je tako največ napadov zgodilo na območju Kočevske, Notranjske in Primorske, skupna ocenjena škoda pa je znašala med 200.000 in 350.000 evrov.

Slovenski volkovi že večkrat na pragu izumrtja

Te živali, katerih prvi ostanki na območju Slovenije segajo okoli 250 tisoč let nazaj, kar je sicer mnogo prej, kot je na to območje prišel človek, so po drugi svetovni vojni zaradi načrtnega iztrebljanja skoraj izumrle. Družba se je odločila, da želi vrsto ohraniti v gozdovih, zadnji rezultati ankete v okviru projekta SloWolf pa so pokazali, da smo Slovenci volkovom na splošno naklonjeni. Zaradi strahu imajo večinoma odklonilen odnos le rejci drobnice, katerim bi morala država pomagati aktivneje kot do sedaj, pri tem pa bi morala iskati učinkovite rešitve, pravijo.

"Študija je pokazala, da so ovce mesnih pasem plačane več, kot bi zanje dobili na trgu,“ je Černe izpostavil problematiko izrabljanja odškodnin, a ob tem dodal, da so številni rejci mlečnih pasem, za katere je predpisana odškodnina manjša, kot predvideva trg, uspešno zaščitili svoje črede. Za neučinkovito rešitev je označil tudi odstrel, saj se število napadov v letih, ko je bil odstrel največji, ni zmanjšalo.

Kako zmanjšati škodo in ohraniti volkove?

Černe vidi rešitev v uporabi primernih zaščitnih ograj. "Če bi samo najbolj prizadetim rejcem omogočili vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega varovanja ter izvajali nadzor, bi lahko število primerov prepolovili,“ pravi. Kot je nadaljevala Irena Kavčič z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehnični fakulteti, kot učinkovito zaščito živali na pašniku priporočajo elektromrežo visoko vsaj 160 centimetrov s kombinacijo pastirskih psov. Slednje poskušajo dokazati rejcem tudi na način, da jim donirajo pse. "Rejcem, ki so pokazali motivacijo za delo s pastirskimi psi, smo v okviru projekta donirali pse pasem kraševec ali tornjak,“ je pojasnila. Ko so preiskusili uporabo visokih elektromrež, so bili rezultati še boljši. "Na pašnikih, kjer so rejci uporabljali donirane visoke elektromreže in ovce vsako noč zapirali ter skrbeli, da je v ograji ves čas vsaj 5.000 voltov napetosti, škode ni bilo,“ je pojasnil Matej Vidrih z Oddelka za agronomijo in dodal, da je to najučinkovitejši način preprečevanja napadov. 50 metrov omenjene ograje sicer stane od 130 do 150 evrov.

V projektu SloWolf preprečevanje škod tako promovirajo kot optimalno rešitev, ki po besedah Aleksandre Majić Skrbinšek z biotehniške fakultete omogoča zagotavljanje tako naravovarstvenih interesov kot interesov kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine. Ob tem je še pojasnila, da organizirajo tudi izobraževalne seminarje za kmetijske svetovalce ter ciljne delavnice za rejce drobnice.