V Sloveniji je po podatkih statističnega urada lani pod pragom tveganja revščine živelo približno 254.000 oseb. Glede na leto 2009 se je stopnja tveganja revščine zvišala z 11,3 na 12,7 odstotka. Leto 2009 je bilo namreč že leto gospodarske krize in leto z razmeroma visokim številom brezposelnih oseb; posledice krize so se odrazile v nižjih dohodkih gospodinjstev in višji stopnji tveganja revščine.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.042 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb pod pragom revščine je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti lani vsaj 1232 evrov razpoložljivega neto dohodka mesečno, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 880 evrov na mesec.
Med revnimi so v najslabšem položaju brezposelni starši, ki morajo vzdrževati otoke, samohranilci in pari s tremi ali več otroki. Med revnimi je tudi precej upokojencev, med katerimi so najbolj prizadete ženske, starejše od 64 let. Veliko revnih je tudi med najemniki stanovanj. Skoraj petino pa jih živi pod pragom revščine, čeprav so delovno aktivni.
Socialni transferji še vedno znižujejo revščino
Če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2 odstotka. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 39,9 odstotka. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.