V Sloveniji vedno več zapornikov

V slovenskih zaporih je bilo lani največ zaprtih oseb od obstoja samostojne države, je ob predstavitvi letnega poročila povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič. Dnevno je bilo tako lani v povprečju zaprtih 1418 ljudi, kar je za šest odstotkov več kot leto pred tem.

Tudi število skupno obravnavanih zaprtih oseb se je lani povečalo. Leta 2011 jih je bilo 5130, lani pa 5270, kar pomeni 2,7-odstotno povečanje. Največ zaprtih (2137) je bilo obsojencev, 1665 je bilo uklonilno zaprtih, 1194 pripornikov, 230 pridržanih in 44 mladoletnikov, izhaja iz poročila za leto 2012. Kot zanimivost je Valentinčič dodal, da je uklonilni zapor v celoti prestala le dobra petina, ostali so odšli že prej, pretežno tako da so plačali globo, zaradi katere so se znašli za zapahi.

Velike težave zaradi prenatrpanosti

Povečevanje števila zaprtih se nadaljuje tudi letos. Povprečje iz prvih treh mesecev je 1460 zaprtih, kar pomeni triodstotno povečanje. Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je trenutno zaprtih 1439 ljudi, in sicer 1128 obsojencev, 249 pripornikov, 37 uklonilnih zapornikov in 25 mladoletnikov. Zasedenost je 112-odstotna.

Težave z zasedenostjo so največje v ljubljanskem zaporu in v zaporu na Dobu, je pa zasedenost povsod več kot 100-odstotna, z izjemo prevzgojnega doma v Radečah, ženskega zapora na Igu ter nekaterih odprtih oddelkov.

Večina lani zaprtih, 3888, je bila na novo sprejetih. Povratnikov je bilo lani med na novo sprejetimi kar dobra polovica. Tudi sama dolžina kazni, ki jo zaprti prestajajo, je za 37,1 odstotka krajša od leta dni. Kazen, daljšo od pet let, je prestajalo 16,5 odstotka zaprtih, imeli so tudi 11 obsojencev na 30-letno zaporno kazen. Valentinčič je opozoril, da se povečuje število obsojencev z daljšimi kaznivimi dejanji, prav tako pa se povprečna dolžina kazni dviguje.

Obračunavanja "kot v ameriških filmih" pri nas ne poznajo

Pobegov iz zaprtih delov zavodov za prestajanje kazni lani ni bilo, je poudaril Valentinčič, kar se je od osamosvojitve zgodilo šele tretjič. So pa imeli dva pobega med spremstvom in pet pobegov iz polodprtih in odprtih oddelkov.

Lani se je zmanjšalo tudi število konfliktov med zaprtimi, je nadaljeval Valentinčič. Vendar pa v slovenskem zaporniškem sistemu takega obračunavanja, "kot ga vidimo v ameriških filmih", ko med seboj obračunavajo tolpe, ne poznamo, je dodal. Pri nas so konflikti bolj na individualni ravni, je razložil.

Primerov najdb droge je bilo 116, zaporniki in njihovi obiskovalci pa so pri poskusih tihotapljenja zelo domiselni. Med drugim so imeli v slovenskih zaporih primer poskusa tihotapljenja marihuane, skrite v čokoladnem jajčku.

Pravosodni policisti so prisilna sredstva uporabili v 84 primerih, za enega od teh se je pozneje ugotovilo, da je bila sila uporabljena neupravičeno.

Najstarejši zapornik je bil star 82 let

Moški predstavljajo kar 94,4 odstotka zaprtih, skoraj polovica zaprtih (47,8 odstotka) pa je starih med 27 in 39 let. Slabih 13 odstotkov zaprtih je bilo tujih državljanov. Kot je pojasnil Valentinčič, gre večinoma za državljane republik nekdanje Jugoslavije. Zaprti zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje so predstavljali skoraj polovico lani zaprtih (45,8 odstotka).

Najstarejši zaprti je imel kar 82 let, trenutno pa je najstarejši neki 70-letnik. Petina lani zaprtih je imela težave zaradi uživanja drog, desetina pa težave z alkoholizmom.

Zapornikov več, zaposlenih v zaporih manj

Čeprav število zaprtih narašča, je zaposlenih zaradi zaostrenih finančnih razmer vse manj. Konec leta 2011 je bilo za nedoločen čas zaposlenih 893 javnih uslužbencev, leto dni pozneje 866. Danes jih je po Valentinčičevih besedah zaposlenih 860, do konca leta pa se bo številka verjetno znižala na 840.

Kljub temu Valentinčič ocenjuje, da so v zavodih za prestajanje kazni uspeli zagotoviti ustrezne varnostne razmere ter pogoje za resocializacijo. Vendar pa tako "prav dolgo ne bo šlo," je dodal.