V Sloveniji tisoč potresov letno

Potresa sedme stopnje po Richterjevi lestvici, kot je bil na Haitiju, v Sloveniji doslej nismo imeli, je povedal direktor Urada za seizmologijo Renato Vidrih. V zgodovini pa je slovenska tla že streslo s šesto stopnjo po Richterju.

Najhujši potres v zgodovini na širšem območju Slovenije je bil sicer leta 1348 v okolici Celovca, ko se je skorajda v celoti podrla gora Dobrač. Po nekaterih podatkih je bilo mrtvih več tisoč ljudi. Na Idrijskem je močno streslo tla z deveto stopnjo po evropski lestvici leta 1511; tudi tedaj je bilo več tisoč mrtvih. V ljubljanskem potresu leta 1895 je bilo mrtvih 11 ljudi. V 20. stoletju je bilo preko 20 potresov z gmotno škodo, vendar na srečo brez smrtnih žrtev.

Najbolj aktivna tla so na Idrijskem in Tolminskem

V Sloveniji moramo biti na potrese pripravljeni, saj državo stalno trese. Letno seizmološki inštrumenti zabeležijo nekaj 1000 potresov, od tega je 30 do 50 takih, ki jih prebivalci čutijo. V povprečju pa imamo vsakih pet let še potres, ki povzroči gmotno škodo. Smo namreč na potresnem območju, saj Slovenija leži med evrazijsko in afriško tektonsko ploščo. ''Afriška z juga pritiska na evrazijsko na severu, zato se na območju Slovenije ustvarjajo napetosti,'' je pojasnil Vidrih.

Slovenija je zgrajena iz treh regionalnih enot, in sicer Alp na severu, ki se širijo v smeri vzhod–zahod, nižje je Dinarsko gorstvo, ki se širi v smeri severozahod–jugovzhod. Na Tolminskem se strukture obrnejo, zato je območje potresno tudi najbolj dejavno, saj se Alpe prevesijo v Dinarsko gorstvo. Na skrajnem severovzhodnem delu pa je miren 'Panonski bazen'. ''Prva dva dela sta potresno zelo aktivna, medtem ko je ostanek Panonskega morja relativno miren, saj potresov praktično ni.''

Najbolj aktivna so tla na Idrijskem in Tolminskem. Sledijo ljubljansko, krško in brežiško območje, potresi pa lahko nastajajo tudi drugje, saj kar dve tretjini države ležita na potresnem območju. ''Če vzamemo 12-stopenjsko evropsko lestvico, so možni potresi do devete stopnje, ki lahko povzročijo tudi smrtne žrtve. Škodo lahko povzroči potres šeste stopnje, pri sedmi in osmi so poškodbe večje, deveta stopnja pa že pomeni hude poškodbe z žrtvami,'' je opozoril Vidrih.

Najboljša preventiva je potresno varna gradnja

Potresa ni moč vnaprej napovedati. Seveda pa seizmologi spremljajo naravna gibanja. ''Bistvo seizmologije je, da na podlagi opazovanj izrišemo karte potresne nevarnosti, ki so del predpisov v gradbeništvu. Gre za nasvete, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Pravilna gradnja je potresno varna, ki je tudi edina preventiva pred potresi.'' Meni, da so vsaj nadzorovane gradnje pravilno grajene, bolj ga skrbi gradnja zasebnikov. V vsakem primeru pa Vidrih poudarja, da je najboljša preventiva pred potresi varna gradnja. Ali se splača zavarovati proti potresu?