'V Sloveniji opravljajo preiskave slovenski organi'

"Z začudenjem sem sprejel izjave predsednika hrvaške vlade Sanaderja," je izjavo slednjega glede Barbarinega rova ob robu današnjega obiska Zveze veteranov vojne za Slovenijo komentiral predsednik republike Danilo Türk. Kot je pojasnil, je Slovenija suverena država, na njenem ozemlju pa opravljajo preiskave in kazenski pregon slovenski organi.

To je po mnenju predsednika treba spoštovati in pričakuje, da bodo to spoštovali tudi Hrvati. Na vprašanje, ali je interes s strani Hrvaške na mestu glede na podatke, da naj bi bili v grobišču tudi hrvaški državljani, je Türk odvrnil, da je gotovo ta interes priznan, toda na "suverenem ozemlju Slovenije delujejo slovenski organi".

Hrvaški premier Ivo Sanader je v torek na seji vlade od pristojnih institucij zahteval, naj skupaj s slovenskimi kolegi raziskujejo zločin v Barbarinem rovu v Hudi Jami pri Laškem in kaznujejo odgovorne.

''Šibka'' Stresova predstavitev leta 1945

Predsednik je komentiral tudi izjavo komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci oziroma njenega predsednika Antona Stresa. Kot je dejal Türk, sporočilo komisije Pravičnost in mir vsebuje mnogo pomembnih, resnih misli. "Nekoliko šibka pa je v predstavitvi konteksta leta 1945," meni predsednik.

Ob tem je spomnil na svojo ponedeljkovo izjavo, da je treba upoštevati kontekst tistega časa. To je bil po njegovih besedah čas, ko je bilo v Evropi s svojih domov pregnanih vsaj 12 milijonov ljudi, dva milijona ljudi pa je bilo pobitih brez sodbe, brez milosti.

Za celotno Evropo je bil to zelo surov čas in Sloveniji ni bilo prizanešeno, zlasti zaradi prisotnosti tujih vojska na njenem ozemlju, je pojasnil. Po njegovem mnenju je v razmišljanjih v tem času vse to treba upoštevati.

Jelušičeva: Vse žrtve so naše skupne žrtve

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je na vprašanje, ali bi bila za postavitev skupnega spomenika vsem žrtvam v drugi svetovni vojni, odgovorila, da bi se morali o tem, kaj narediti na operativni ravni, še dogovoriti. Kot je dejala, so vse žrtve vojne in povojne dobe naše skupne žrtve. "Sprejeti jih moramo za svoje – to so žrtve našega prostora," je poudarila.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je ob tem med drugim zatrdil, da bodo na ministrstvu v programu dela za letošnje in za prihodnja leta načrtovali ustrezna sredstva za nadaljnje aktivnosti na področju iskanja prikritih grobišč. "Ta dela se lahko nadaljujejo," je še dejal Svetlik.

Irglova za sejo komisije za peticije pri Hudi Jami

Poslanka SDS in predsednica komisije DZ za peticije Eva Irgl v današnji izjavi za javnost izraža začudenje nad odklonilno držo poslancev koalicije glede sklica seje te komisije na terenu – pri Hudi Jami pri Laškem. Skozi to zavrnitev se zrcali odnos koalicijskih strank, ki kaže, da ima teza o drugorazrednosti teme širši okvir in ozadje, meni poslanka.

"Ker ni bilo večinske pripravljenosti za izpeljavo seje, se bom kot predsednica komisije sama seznanila z izsledki dela sektorja za vojna grobišča v Barbarinem rovu, obenem pa izkazala tudi dolžno spoštovanje in pieteto do pobitih," pojasnjuje Irglova.

Kot pojasnjuje poslanka, je kot predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti želela sklicati nujno sejo komisije na terenu, da bi se člani na samem kraju dogodka seznanili s tem zločinskim dejanjem ter da bi izkazali pieteto do vseh nasilno pobitih po drugi svetovni vojni. O tem je skladno s poslovnikom pridobila soglasje predsednika državnega zbora in obeh opozicijskih poslancev v komisiji, koalicijski poslanci pa so izpeljavo seje zavrnili.

Irglova meni, da bi kot parlamentarno telo lahko pokazali, da se je tudi DZ pripravljen soočiti s takšnimi grozovitimi dejstvi, ki "so breme naše skupne, slovenske zgodovine, ki je bila predolga leta zavestno prikrivana in zatajevana".

"Stranke vladajoče koalicije podtikajo političnim strankam zdajšnje opozicije, da se do povojnih pobojev vedejo politikantsko, kar sama odločno zavračam. Prav njihovo sprenevedanje ob teh vprašanjih in obtoževanje drugih o politikantskosti jasno kaže, da se same vedejo na ta način. Odločno je treba povedati, da povojni poboji vsekakor so politično vprašanje," meni Irglova.

"Stranke vladajoče koalicije so sicer obžalovale povojne poboje, vendar niso nikdar zahtevale, da se obsodi tiste, ki so ta okrutna dejanja zagrešili. Verjetno bi lahko tudi zato nekatere člane komisije celo razumeli, da jih je strah prisostvovati pri seji komisije ob Barbarinem rovu," meni Irglova.
 
Koalicija: Obisk enega od grobišč ne bo vsega uredilo

Na pobudo Irglove so se medtem že odzvale koalicijske poslanske skupine. V skupni izjavi so SD, Zares, LDS in DeSSUS zapisale, da so se tudi njih dotaknili pretresljivi prizori iz Hude Jame, ''vendar pa nismo prepričani, da bi obisk članic in članov komisije pripomogel k temu, kar ste zapisali v vašem dopisu''.

Koalicijske poslanske skupine so Irglovo ob tem spomnile, da je Slovenija več kot zgolj na simbolni ravni uredila vprašanje vojnih grobišč, da je v zvezi s tem DZ sprejel zakon, ki ureja to področje, in da so vse stranke vladajoče koalicije tako obsodile kot tudi obžalovale povojne poboje. ''Če ne bi bilo tako, se v zadnjih letih ne bi odkrilo toliko prikritih grobišč, kar se financira iz državnega proračuna,'' pravijo v koaliciji.

''Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo država dostojno in na spoštljiv način poskrbela za vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, zato menimo, da zgolj vaša prizadevanja in obisk enega od mnogih že odkritih grobišč ne bodo prispevala k dokončni ureditvi tega področja. K temu tudi ne bodo pripomogli obiski predstavnikov političnih strank in poslancev državnega zbora,'' so zapisali v odgovoru Irglovi.

Koalicijski poslanci menijo, da bi bilo bolj smiselno, da se vodje poslanskih skupin dogovorijo za obravnavo te problematike na pristojnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. To delovno telo bi moralo skleniti dogovor o enotnem spominskem obeležju s kostnico in z napisom, ki je bil politično že dogovorjen: 'žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja', ''česar torej ni mogoče šteti kot razlog, da to spominsko obeležje še ni bilo postavljeno',' še opozarjajo.