V Sloveniji letos porast stekline

Slovenija letos beleži velik porast živali, okuženih s smrtno nevarno virusno steklino. V mesecu in pol je bila steklina ugotovljena pri 13 živalih, lani v celem letu pri treh. Vzroki za porast niso znani, dejstvo pa je, da so evidentirani primeri tik ob meji s Hrvaško, kjer ne izvajajo cepljenja lisic.

V obdobju od 1. januarja do 19. februarja je bila v Sloveniji steklina ugotovljena pri 13 živalih, in sicer pri 11 lisicah, pri jazbecu in pri psu. "Veterinarska uprava RS (Vurs) bo zaradi porasta ugotovljenih primerov stekline povečala nadzor nad morebitnim pojavom stekline, kar pomeni povečano pozornost lovcev in drugih ljudi na prisotnost na steklino sumljivih divjih živalih," je povedal Matjaž Emeršič z Vursa. Spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini bodo izvajali namesto v maju ali juniju že v začetku aprila.

Vodja hrvaške veterinarske uprave Mate Brstilo je poudaril, da kljub razširjenosti stekline na Hrvaškem, ki se ciklično pojavlja vsakih nekaj let, hrvaški veterinarji letno v povprečju evidentirajo zgolj nekaj domačih živali, okuženih s steklino. Vsi primeri pa so prijavljeni. Hrvaška je, tako Brstilo, pripravljena vložiti tudi lastna sredstva za preventivno cepljenje lisic na celotnem ozemlju, vključno z obmejnim delom. Nekaj sredstev pa je ponudila tudi Evropska komisija na srečanju regionalnih veterinarskih uprav.

Vurs opozarja, da stekla žival izgubi plahost, sredi dneva se lahko pojavi v naselju, je napadalna, zaradi paralize okončin pa se težje premika. Najprej se pojavi paraliza zadnjih okončin, zaradi težav pri požiranju se pretirano slini, iz ust ji visi jezik. Virus pride v telo skozi poškodovano kožo ali sluznico ob ugrizu ali praski, ki jo naredi obolela žival.

Domača žival ob okuženosti naglo spremeni vsakdanje obnašanje. Postane lahko napadalna, nemirna ali pa pretirano umirjena. Žival izgubi apetit in besno grize ali požira različne predmete, kot so les, kamenje. Prav tako se začne pretirano sliniti, ima naježeno dlako, pojavljati se začnejo paralize mišic okončin, zaradi česar je oteženo gibanje.

Okužene živali praviloma poginejo, tiste živali, ki pa kažejo klinične znake bolezni stekline, veterinarska služba usmrti. Veterinarska služba tudi napoti vse ljudi, ki so prišli v stik s steklo živaljo, na antirabično ambulanto. Necepljene živali, pse in mačke, ki so prišli v stik s steklo živaljo, je treba usmrtiti.

V primeru, da žival (psi in mačke) ni cepljena, obstaja pa sum, da je bila v stiku s steklo živaljo, veterinar za takšno žival odredi trimesečno veterinarsko kontrolo. V tem času mora imetnik žival zapreti, tako da je onemogočen stik z drugimi. Enkrat mesečno mora veterinar opraviti klinični pregled živali. Če imetnik na takšno kontrolo ne pristane, območna uprava Vursa odredi usmrtitev živali. V primeru, da se pri živali pojavijo kakršnekoli spremembe v obnašanju, mora imetnik o tem takoj obvestiti veterinarja. Stroški vseh odrejenih ukrepov bremenijo imetnika živali.

Kadar gre za stik dokazano cepljenih živali (psi in mačke) s steklo živaljo, je treba takšni živali odvzeti kri in se opravi laboratorijska preiskava, s katero se določi zaščitni titer protiteles. Če je titer nižji od 0,5 internacionalne enote, se žival ponovno cepi in mora biti tri mesece zaprta, tako da je onemogočen kontakt z drugimi živalmi. V tem času veterinar enkrat mesečno opravi klinični pregled. Če imetnik na takšno kontrolo ne pristane, se žival usmrti.

Stroški diagnostičnih preiskav (titra protiteles in kliničnega pregleda) se krijejo iz proračuna RS, ostali stroški (ponovno cepljenje in stroški zapore) bremenijo imetnika živali.

Poznamo dve obliki stekline, in sicer gozdno (silvatično) steklino, ki jo prenašajo divje živali, v našem okolju zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje, in mestno (urbano) steklino, ker jo prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo pa se lahko tudi druge živali, kot so govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni Alenka Kraigher je povedala, da za osebe, ki jih je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival poskrbi epidemiolog. Slednji naredi oceno tveganja za nastanek bolezni in se odloči, ali je potrebno cepljenje proti steklini in zaščita z imunoglobulini.

"Cepi se tudi osebe, ki so zaradi poklica ali drugega tveganja (gozdarji, lovci, popotniki itd.) v nevarnosti za bolezen, saj kljub napredku medicine za bolnika, torej, ko se po okužbi razvije bolezen, ni več rešitve," je opozorila Kraihgerjeva. Ob tem je dodala še nujnost usklajenega mednarodnega sodelovanja na področju cepljenja in spremljanja podatkov. Svetovna zdravstvena organizacija ima center za zatiranje stekline v Tübingenu v Nemčiji.

Po navedbah Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana je steklina, z izjemo Avstralije in Antarktike, prisotna na vseh celinah. Človek se okuži z ugrizom stekle živali, možna pa je tudi okužba prek opraskanine, s slino in s presajenimi organi. Za preprečevanje bolezni je pomembno, da se izogibamo neznanim živalim. Na voljo je tudi varno cepivo, ki se uporablja v primeru ugriza sumljive živali oz. pred možno izpostavljenostjo.