Sindikati KS 90 in Pergam so predstavili svoj pogled na predlagano reformo trga dela. Prepričani so, da začasna dela ne bodo rešila razlik na trgu dela in da bi morala predvideni večji fleksibilnosti trga slediti protiutež pri varnosti zaposlenih.
Predsednik KS 90 Peter Majcen meni, da sedanja zakonodaja ni slaba, saj kot poglaviten način zaposlovanja predvideva zaposlovanje za nedoločen čas. Problem je, da se to ne izvaja.
Kot je povedal, zavračajo zdaj predvideni koncept enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. "Dobro vemo, da ta nedoločen čas ne bo trajal več kot pet mesecev ali maksimalno dve leti," je zatrdil in spomnil, da se bo lahko v prvem obdobju zaposlenega odslovilo brez razlogov, v drugem pa z bistveno olajšanim postopkom. "To je vse prej kaj drugega kot ureditev razmer na trgu dela," je menil.
Po njegovih besedah zavračajo tudi predvidena začasna in občasna dela, ki naj bi se v reformi znašla v zameno za umik sprva predvidenega posega v plačani odmor za malico in dodatek na delovno dobo. Začasna dela za brezposelne in upokojence predstavljajo novo past, saj ustvarjajo nove prekerne načine dela, je opozoril.
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi pa je prepričan, da gre pri tej rešitvi zgolj za zamaskiranje dela na črno in zmanjšanje dostopa do stabilnejših delovnih mest. Na drugi strani sindikati pogrešajo sočasno urejanje področja študentskega dela. "To je tako, kot če bi spreminjali stran vožnje. Zdaj bomo vsi vozili po levi, ampak za začetek poskusimo samo nekateri," je ponazoril Majcen.
Poleg tega so sindikati kritični, ker je vlada iz predloga reforme izvzela vzpostavitev odpravninskega sklada. To namerava namreč pozneje reševati s posebnim zakonom. Kritični so tudi, ker znižanje odpravnin ni predvideno tudi za menedžerje, ki imajo to vprašanje rešeno v svojih individualnih pogodbah.
Posedija medtem moti tudi to, da predlog ukinja obvezno prijavo prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje za vse, razen za državno upravo. Politika bo namreč tako še povečala svoj vpliv na zaposlovanje v državnih podjetjih, je napovedal.
Potencialno socialno bombo sicer po Majcnovih besedah predstavlja krčenje pravic brezposelnih (znižanje nadomestila in časa njegovega prejemanja). Nadomestila so že zdaj nizka, je zatrdil.
Sicer so se sindikati, tako meni Posedi, pripravljeni pogovarjati o vsem in a priori ničemur ne nasprotujejo. Vendar potrebujejo vsebinske razloge, motive in analize za posamezne predlagane rešitve, denimo za omejitev dopusta na 35 dni, je sklenil.
Vlada trdi, da z napovedano reformo zmanjšujejo segmentacijo
Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa trdi, da se želijo z reformo za vsako ceno izogniti rahljanju omejitev za začasne oblike dela na račun varovanja zaposlitev za nedoločen čas.
Cilj napovedane reforme trga dela je zmanjšanje segmentacije na trgu dela, ki izhaja iz razlik med pravicami zaposlenih za določen in nedoločen čas, je dejal.
Slovenija je prožnost na trgu dela do zdaj zagotavljala predvsem s sprostitvijo regulacij začasnih oblik zaposlovanja. Posledično se je po Pogačarjevih besedah pri nas povečeval dualizem na trgu dela. V zadnjih letih se je tako povečalo število lažnih samozaposlenih in obseg študentskega dela, kar 75 odstotkov mladih do 24 let pa je zaposlenih za določen čas, kar nas uvršča v vrh EU.
Spremembe zakona o delovnih razmerjih po njegovih besedah ne implementirajo enotne pogodbe za nedoločen čas, ampak le sledijo ideji omenjene pogodbe. Zakon tako omejuje sklepanje pogodb za določen čas, obenem pa postajajo pogodbe za nedoločen čas fleksibilnejše, je pojasnil.
Predvsem dolžina petmesečnega poskusnega obdobja, ki ga predvideva enotna pogodba o zaposlitvi, bo po njegovem mnenju verjetno še predmet usklajevanja med socialnimi partnerji.
Ključno za uspeh reforme je po Pogačarjevem mnenju vprašanje, ali bo posamezna skupina socialnih partnerjev sposobna prisluhniti drugima dvema in "za ceno dobrobiti družbe prestopiti mejo zasledovanja zgolj lastnih interesov".
Reforma trga dela je lahko uspešna le, če bo o njej dosežen čim večji družbeni in strokovni konsenz, je dejal Pogačar in izrazil upanje, da bi k razpravi pritegnili strokovno javnost.
Slovenija je v manj kot štirih letih izgubila okrog 80.000 delovnih mest, od katerih jih je bilo več kot 60.000 v gospodarstvu, je izpostavil Zoran Kotolenko z ministrstva za delo. To je pomenilo znaten upad prilivov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, obenem se je povečal pritisk na socialne transferje. Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela in slabih napovedi za prihodnost je nadaljevanje reform po njegovem mnenju nujno.
Študentsko delo, ki pomeni s skupnim obsegom od 300 do 350 milijonov evrov na letni ravni ekvivalent opravljenemu delu 30.000 polno zaposlenim, po Kotolenkovih besedah sicer ostaja v enaki obliki, kot smo ga poznali do zdaj. Z zakonom o uravnoteženju javnih financ se je koncesijska dajatev od študentskega dela s 14 povečala na 25 odstotkov. Več denarja zakon namenjena za štipendije, manj pa za študentske servise in Študentsko organizacijo Slovenije.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.