FOTO in VIDEO: Cerar: Če bo potrebno, bomo namestili tehnične ovire, tudi ograjo

V Slovenijo je v drugem begunskem valu do danes iz Hrvaške vstopilo več kot 137.000 prebežnikov, danes do 18. ure malo čez 4.400.

Predsednik vlade Miro Cerar je napovedal, da bo Slovenija, če se tok migrantov v Evropo ne bo zmanjšal, okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo. Ob tem je poudaril, da meje ne bodo zapirali, ampak bodo vzpostavili nadzor tam, "kjer je to nujno potrebno", da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke.

Avstrija je medtem bodečo žico že postavila vzhodno od sprejemnega centra v Špilju na meji s Slovenijo. Avstrijski organi naj bi se za ta korak odločili, ker so številni begunci poskušali prek avtoceste, ki je v bližini starega mejnega prehoda Špilje, vstopiti v Avstrijo.

Odmevale so tudi besede nemške kanclerke Angele Merkel, ki je posvarila pred nevarnostjo izbruha novih oboroženih konfliktov na Balkanu zaradi begunske krize. Medtem ko je hrvaški premier Zoran Milanović ocenil, da na Balkanu ne bo nobenih vojaških spopadov, je Cerar dejal, da bi lahko prišlo do posamičnih konfliktnih situacij med temi državami, če begunska kriza ne bo obvladana.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Begunska kriza se nadaljuje. Dogajanje smo tudi danes spremljali v ŽIVO:

21.10: Namestnica generalnega direktorja slovenske policije Tatjana Bobnar je glede informacije o tem, da naj bi IS ponujala 100.000 evrov za razorožitev avstrijskih policistov (vnos ob 13.49), dejala, da to informacijo poznajo, stara pa naj bi bila že nekaj dni. Vsi policisti so bili glede nje tudi opozorjeni, je dodala.

21.00: Dnevni red izredne seje, ki bo v sredo, bo po vsej verjetnosti razširjen še s predlogom zavrnitve razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. Člani odbora za obrambo so namreč na nocojšnji seji predlog, naj DZ to točko uvrsti na sejo, sprejeli z devetimi glasovi za in enim proti.

18.45: Okoli 16. ure je na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal še tretji vlak z migranti. Na njem je bilo 1.050 migrantov. Ti bodo po zaključenem postopku evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi v spremstvu slovenskih policistov z vlakom nadaljevali pot proti Šentilju, so sporočili s PU Novo mesto.

Tujce, ki so v nočnih in jutranjih urah prispeli v Dobovo, so policisti še pred prihodom zadnjega vlaka z vlaki in avtobusi prepeljali v Šentilj, Vrhniko in Jesenice.

Novomeški policisti trenutno nimajo informacij hrvaških varnostnih organov o prihodu nove skupine migrantov.

Avstrijci sprejeli 1.176 tujcev iz Gornje Radgone

18.40: 1.176 migrantov, ki je danes v treh skupinah zapustilo nastanitveni center v Gornji Radgoni je bilo okrog 17. ure sprejetih v Avstrijo, so sporočili s PU Murska Sobota. 

V postopku evidentiranja v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi je 553 migrantov. Po končanih postopkih bodo prepeljani v nastanitveni center v Gornjo Radgono. 

Okrog 20. ure bo na mednarodni mejni prehod v Petišovci s tremi avtobusi prispelo okrog 150 migrantov, katerih prihod je bil najavljen med 14. in 15. uro. 

Hrvaški varnostni organi so naše policiste obvestili, da bo okrog 22. ure iz Hrvaške v Petišovce z 10 avtobusi prispelo okrog 550 migrantov. Postopek evidentiranja bo potekal v sprejemnem centru v Petišovcih in v Dolgi vasi.

V nastanitvenem centru v Šentilju trenutno 1.267 oseb

18.30: Ob 13. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 1.948 migrantov. Avstrijski varnostni organi so ob 13.30 na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 1.000 migrantov, ob 15. uri dodatnih 948 in ob 17.45 še 558. Danes so tako skupno sprejeli 4.306 migrantov, so sporočili s PU Maribor.

Ob 15.25 je v nastanitveni center Šentilj prispelo 15 avtobusov iz Vrhnike, s katerimi so pripeljali 852 migrantov, ob 17.05 pa še osem avtobusov iz Novega mesta s 435 migranti. Ob 16.35 je v nastanitveni center Šentilj vlak iz Jesenic pripeljal 435 migrantov.

Ob 13. uri so na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje od hrvaških varnostnih organov sprejeli 273 migrantov, ki so jih tja pripeljali s petimi avtobusi. V sprejemnem centru Gruškovje so jih registrirali, sedaj pa jih z avtobusi premeščajo v nastanitveni center Šentilj. Do sedaj so jih prepeljali 103.

Trenutno je v nastanitvenem centru v Šentilju nastanjenih 1.267 oseb. Tam nocoj pričakujejo še en vlak iz Dobove, hrvaški varnostni organi pa so jim najavili, da bodo na mejni prehod Gruškovje pripeljali še sedem avtobusov z migranti. Vse bodo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje.

Sprejemni center v Središču ob Dravi je prazen.

V Špilju na meji med Avstrijo in Slovenijo namestili bodečo žico 

17.40: V Špilju na meji med Avstrijo in Slovenijo so vzhodno od sprejemnega centra postavili bodečo žico. Ta stoji ob robu pirinske avtoceste. Avstrijski organi naj bi se za to odločili, ker so številni begunci poskušali prek avtoceste, ki je v bližini starega mejnega prehoda Špilje, vstopiti v Avstrijo.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig, so bodečo žico postavili že 25. oktobra in ni v povezavi s "gradbenimi ukrepi" za zavarovanje meje, ki jih je konec oktobra ob obisku Špilja napovedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Bodeča žica je sicer last avstrijske vojske. Kot je še pojasnil Grundnig, bi bila edina alternativa, da bi ob robu avtoceste postavili stalno stražo.

V Špilju so danes po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA sicer registrirali okoli 1.800 beguncev, v Radgoni pa 700. Prevoz beguncev z avtobusi v notranjost države poteka nemoteno. Razmere v sprejemnih centrih so mirne, oskrba beguncev pa prav tako poteka nemoteno. Iz Slovenije na mejo prihajajo vedno novi begunci. 

17.30: Člani odbora DZ za notranje zadeve so podprli vladni predlog spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero se dviguje dovoljena starost sodelujočih v pomožni policiji (vnos ob 9.29). Opozicijski poslanci, ki so sicer izrazili podporo predlogu, so v razpravi opozarjali na nejasnosti, zanimalo jih je število pomožnih policistov in njihovo plačilo.

Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je pojasnila, da beležijo ogromno klicev in izrazov pripravljenosti upokojenih policistov za pomoč pri obvladovanju migrantskega vala, zato na poziv do 6. januarja pričakujejo velik odziv.  Kot je pojasnila, imajo trenutno sklenjenih 252 pogodb s pomožnimi policisti, v skladu z letnim načrtom policije pa bi to število dvignili na 1.500. Obenem je navedla tudi, da imajo zagotovilo resornega ministrstva, da pogodba s pomožnim policistom ne bo vplivala na višino njegove pokojnine, z vsemi pogoji pa bodo policisti seznanjeni pred sklenitvijo pogodbe.

17.27: V nastanitvenem centru v Celju bo čez noč nameščenih okoli 500 migrantov,  ki so jih danes pripeljali na mejni prehod Dobovec. Evidentiranje le teh  poteka tako na mejnem prehodu Dobovec kot tudi v nastanitvenem centru v  Celju, kjer bodo po končanem evidentiranju nameščeni. Jutri zjutraj bodo  nastanitveni center v Celju zapustili, so sporočili s PU Celje.

V poznih večernih urah sicer na mejnem prehodu Dobovec pričakujejo še pet avtobusov  migrantov.

Milanović: Na Balkanu ne bo nobenih vojn 

17.25: Hrvaški premier Zoran Milanović je ocenil, da na Balkanu ne bo nobenih vojaških spopadov. Pravi, da razume izjave kanclerke Angele Merkel (vnos ob 13.43), ki je sicer po njegovi oceni s svojimi izjavami vedno zelo previdna. "Nemčija ne more zapreti meja. Hrvaška lahko to vedno stori veliko hitreje od Nemčije. Nobenih oboroženih spopadov ne bo," je še zatrdil. Kot je dodal, javnosti o svojih pogovorih s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem ne obvešča več, saj so ti postali "rutinski".

Cerar ne izključuje postavitve ograj

16.20: Premier Miro Cerar se je na tiskovni konferenci uvodoma še enkrat zahvalil vsem, ki nesebično in profesionalno pomagajo pri soočanju z migrantsko krizo – policistom, civilni zaščiti, gasilcem, nevladnim in humanitarnim organizacijam, prostovoljcem, občinam in vsem državam EU, ki so izkazale željo, da nam pomagajo, ali pa so k nam že poslale pomoč v kakršni koli obliki. 

Takoj za tem je zavrnil očitke, da se z migranti pri nas ne ravna dovolj humano ali solidarnostno: "Vlada sprejema utemeljene kritike. Vsako kritiko preučimo in se odzovemo tam, kjer je to potrebno. Ni dvoma, da zaradi velikega obsega migrantske krize prihaja do težav, ne pristajam pa na to, da bi posploševali, da se Slovenija ne trudi in da vsi ljudje, ki sem jih navedel, ne vlagajo nadčloveških naporov v to, da migrantom pomagajo."

Potrdil je, da so se nekatere zaveze z mini vrha EU-Balkan, ki je v Bruslju potekal pred dobrim tednom dni, začele izpolnjevati. Tako so pri sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško dosegli napredek, a je pričakoval, da bo ta še večji. Je pa za to še vedno čas, je dejal.

Bolj ga skrbi to, da val migrantov, ki prihaja v Evropo, ne pojenja, na trenutke se celo povečuje, nadzor na zunanjih mejah EU pa se še ni vzpostavil. "Če nadzor nad zunanjimi evropskimi mejami ne bo kmalu učinkovito vzpostavljen in se bo val migracij nadaljeval, se lahko Slovenija kmalu sooči z neobvladljivim valom migracij, še posebej, če bosta Nemčija in Avstrija začeli ožati njihovo sprejemanje. V tem primeru bomo okrepili nadzor na naši schengenski meji, če bo potrebno tudi s tehničnimi ovirami in ograjo," je še povedal. Poudaril je, da meje ne bomo zapirali, nadzor bo vzpostavljen tam, kjer je to nujno potrebno, da se bodo migranti osredotočili le na določene vstopne točke, s čimer bodo preprečili ilegalne migracije in to, da bi se v Sloveniji naredil nek 'žep'.

Informacije o tem, da bi Nemčija ali Avstrija želeli zapirati meje, zaenkrat nima. Kot je dejal, pa je dejstvo, da ob tako velikem številu beguncev na obeh mejah, tako slovensko-avstrijski kot avstrijsko-nemški, ta pretok ni več enostavno prost. Meje se občasno zapirajo, nadzoruje se pretok in to včasih zadostuje, da se v Sloveniji nakopiči preveliko število migrantov, tudi prek naših kapacitet, je pojasnil. Poleg tega se je treba po njegovih besedah zavedati, da še posebej sedaj, ko prihaja zima, Slovenija enostavno nima toliko kapacitet, da bi lahko oskrbela zelo veliko število beguncev, četudi so samo v tranzitu.

Poudaril je, da Slovenija kot dvomilijonska država sprejema enako številko ljudi kot države, ki so od naše nekajkrat večje in imajo zato tudi toliko večje zmogljivosti. "Delamo vse, da oskrbimo nenormalno število beguncev," je še dejal.

16.00: Na vladi se bo začela tiskovna konferenca, na kateri bo premier Miro Cerar spregovoril o aktualnih temah.

Zeman svari pred valom beguncev na Češkem 

15.20: Češki predsednik Miloš Zeman je znova razburil s svojimi izjavami glede beguncev. Če bo Nemčija zaprla mejo z Avstrijo, bi lahko Češko preplavilo pol milijona beguncev, je dejal za današnjo izdajo časopisa Pravo. "Po mojem mnenju predstavljajo ekonomski migranti v množici prebežnikov večino. In kam jih bo Nemčija vrnila? V deželo, iz katere so prišli, torej na Češko". Ob tem je po njegovih besedah 90 odstotkov beguncev "mladih in zdravih moških". Ti bi lahko "predstavljali morebitno nevarnost, saj bi lahko bili med njimi tudi ljudje iz vrst Islamske države", je posvaril. 

15.10: Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je opozorila, da gre za predlog (vnos ob 12.38 uri), ki so ga podprle vse poslanske skupine z izjemo ZL. Če bi ustavno izpodbijali tudi ta sklep o zavrnitvi razpisa referenduma, verjame, da bo ustavno sodišče tudi odločilo, ali je bila njihova odločitev ustrezna ali ne.  Meni pa, da se vsebina dopolnitve zakona o obrambi nanaša na drugi odstavek 90. člena ustave, ki določa, v katerih primerih referenduma ni dopustno razpisati, med drugim tudi o o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

14.06: V Slovenijo je od 16. oktobra 2015 do danes do 12. ure vstopilo 134.984 migrantov, so sporočili s Policije, pri tem pa poudarili, da so podatki izključno informativne narave in ne izhajajo iz uradnih evidenc.

13.56: Pred 13. uro je nastanitveni center v Gornji Radgoni zapustila druga skupina nastanjenih migrantov (okrog 680). Odšli so proti nekdanjemu mejnemu prehodu v Gornji Radgoni. Avstrijski varnostni organi migrante sprejemajo. V nastanitveni center v Gornjo Radgono bo iz Lendave tekom popoldneva pripeljanih še okrog 60 migrantov, je sporočila predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš.

Po predhodni najavi hrvaških varnostnih organov je okrog 13.30 ure iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce z 10 avtobusi prispelo okrog 550 migrantov. Postopek evidentiranja tujcev bo potekal v sprejemnem centru v Petišovcih in v Dolgi vasi. Med 14. in 15. uro bodo iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce prispeli še trije avtobusi z okrog 150 migranti.

IS naj bi ponujala 100.000 evrov za razorožitev avstrijskih policistov

13.49: Pripadniki skrajne Islamske države (IS) naj bi za razorožitev avstrijskega policista ali vojaka ponujali 100.000 evrov, danes poroča časnik Kronen Zeitung. Kot so v odzivu navedli v avstrijski policiji, so informacije o tem prišle iz Slovenije, znane pa so jim že nekaj dni. Zaradi tega so bolj pozorni, ni pa bilo doslej nobenega incidenta.

Po poročanju Kronen Zeitung naj bi avstrijski policisti v Špiljah, kjer je množica beguncev, zaradi teh informacij prejeli interno svarilo. "Naše enote so bolj pozorne," je za avstrijsko tiskovno agencijo APA v ponedeljek zvečer povedal tiskovni predstavnik avstrijske policije Wolfgang Braunsar.

"Doslej ni bilo nobenih incidentov in tudi nobenih poskusov razoroževanja varnostnih sil," pa so v avstrijski policiji zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so navedli, naj bi bil domneven vir informacij o ponujanju denarne nagrade za razorožitev avstrijskih vojakov in policistov Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, kar še preverjajo. Dodali so, da trenutno po različnih družbenih omrežjih na spletu krožijo številne govorice, domnevno iz zanesljivih virov, ki pa jih policiji ni uspelo izslediti. Kljub temu te informacije jemljejo resno, vsi policisti pa so tudi izšolani za zavarovanje sebe in kolegov.

Merklovo skrbi nevarnost novih vojn na Balkanu

13.43: Nemška kanclerka Angela Merkel je posvarila, da bi lahko v Evropi zaradi begunske krize izbruhnili celo novi vojaški konflikti. Kot je dejala, jo skrbijo napetosti, ki smo jim v zadnjem času priča na Balkanu, odkar se preko tamkajšnjih držav proti zahodu in severu Evrope vsak dan vali na tisoče beguncev.

Na Lezbosu zmanjkuje prostora za umrle

13.35: Oblasti na grškem otoku Lezbos so opozorile, da jim ob stalnem dotoku na tisoče beguncev z Bližnjega vzhoda zmanjkuje prostora za pokop umrlih. Trupla utopljencev in drugih umrlih migrantov naj bi zato poslej shranjevali v zamrzovalnikih.

Na otok, kjer živi 85.000 ljudi, je po podatkih ZN samo v minulem mesecu prišlo 218.000 beguncev, kar je več kot v celotnem letu 2014.

Zaradi bližine Turčiji je Lezbos zaželeni cilj migrantov, ki se odpravijo na nevarno pot čez Egejsko morje. Na otoku nato čakajo, da jim grške oblasti priskrbijo prevoz na celino, od koder nadaljujejo pot proti severu, v osrčje Evrope.

V zadnjih štirih dnevih se je utopilo kar 43 ljudi

Nekateri migranti in begunci se utopijo že na poti na Lezbos ali pa umrejo iz drugih razlogov. Samo v zadnjih štirih dnevih se je v Egejskem morju pred Lezobosom utopilo 43 ljudi.

Oblasti na otoku sedaj pravijo, da so tamkajšnja mrtvašnica in pripravljeni grobovi že zapolnjeni in da ne morejo poskrbeti za dodatna trupla, navaja makedonska tiskovna agencija Mia.

Kot je za grško televizijo povedal neimenovani škof z otoka, je edina možnost za pokop umrlih beguncev razširitev pokopališča na otoku, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Zaposleni v zdravstvu delajo po 16 ur

Težave množice beguncev predstavljajo tudi za zdravstvene službe. Na otoški urgenci morajo zaposleni delati po 16 ur dnevno, na voljo pa imajo premalo reševalnih vozil, da bi poskrbeli za domačine in za begunce.

EU za begunce na balkanski poti namenja dodatna dva milijona evrov pomoči

13.34: Evropska unija bo za 200.000 beguncev na t. i. balkanski poti namenila dodatna dva milijona evrov pomoči, je danes napovedal evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides. Kot so še sporočili v Bruslju, bo podpora zagotovljena preko Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR).

Sredstva bodo po navedbah Evropske komisije porabljena predvsem za topla oblačila za zimo ter začasna zatočišča na sprejemnih mestih v regiji. "Zima je pred vrati, zato najbolj ranljivi bolj kot kdajkoli potrebujejo našo pomoč. Potrebujejo hrano, začasno zatočišče, higienske pripomočke in nujno zdravstveno oskrbo. Naša humanitarna pomoč bo namenjena prav za to," je poudaril komisar Stilianides.

Letos je Evropska komisija za humanitarno pomoč na Zahodnem Balkanu namenila že več kot 8,7 milijona evrov. Sredstva, namenjena UNHCR so del 17 milijonov evrov vrednega svežnja pomoči, ki je bil 3. oktobra odobren za Srbijo in Makedonijo za soočanje z begunskim valom, so še sporočili v Bruslju.

Predlogu koalicije se obeta tudi podpora dela opozicijskih poslancev

13.27: Predlogu sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki ga pripravlja koalicija (vnos ob 12.38 uri), se obeta tudi podpora dela opozicijskih poslancev.

Podpise k predlogu bodo, kot so napovedali, prispevali v opozicijski NSi. V SDS, kjer so sicer podprli sprejem dopolnitve zakona v DZ, pa se bodo o tem po besedah njihovega poslanca Marijana Pojbiča odločili do večera, ko naj bi bila na to temo tudi seja odbora za obrambo.

Po napovedih vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška bodo podpise za omenjeni predlog načeloma prispevali tudi vsi trije njihovi poslanci. Bodo pa obenem opozorili na pomanjkljivosti zakona, denimo glede pooblastil, je še dodal.

Poslanci ZL podpisov ne bodo prispevali

Poslanci ZL, ki niso podprli omenjene dopolnitve zakona ob njenem sprejemu v DZ, pa podpisov ne bodo prispevali. Kot je pojasnil vodja strankine poslanske skupine Luka Mesec, so bili sicer pozvani, naj se predlogu pridružijo, toda v ZL menijo, da je nedopusten referendum samo o eni stvari, in to so človekove pravice.

Predlog o zavrnitvi razpisa referenduma naj bi namreč temeljil na leta 2013 spremenjenih določbah ustave, po katerih referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

13.24: Okoli 12.35 je izredni potniški vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo organizirano prepeljal 600 v Sloveniji že evidentiranih migrantov, je sporočil Bojan Kos s PU Kranj.

13.23: Ob 6. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 2.816 beguncev in migrantov.  Avstrijski  varnostni organi so ob 7.30 uri na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 1.100 migrantov, ob 10.30 uri pa še 700. Danes so tako skupno sprejeli 1.800 migrantov, je sporočil predstavnik PU Maribor Miran Šadl.

Malo pred 8.30 uro je z vlakom iz Dobove v nastanitveni center Šentilj prispelo 932 migrantov.

Trenutno jih je v nastanitvenem centru v Šentilju nastanjenih 1.948 oseb, popoldan pa naj bi tja pripeljalo še 17  avtobusov iz Vrhnike, s katerimi bodo prepeljali okoli 800 migrantov.

Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta za sedaj še prazna. V sprejemnem  centru Gruškovje še  vedno čakajo najavljenih 5 avtobusov z migranti, ki jih bodo izročili hrvaški varnostni organi.

13.03: Naš fotograf Aljoša Kravanja se je udeležil vodenega ogleda nastanitvenega centra Šentilj in v objektiv ujel par utrinkov:

Koalicija v DZ pripravlja predlog za zavrnitev razpisa referenduma glede zakona o obrambi

12.38: Koalicija v DZ pripravlja predlog sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, je v izjavi za medije v DZ povedal Matjaž Han (SD). Po njegovih besedah se dogovarjajo, da bi DZ o predlogu odločal že na sredini izredni seji, ki bi jo s to točko razširili.

Kot je pojasnil Han, so v SD predlagali, da se omenjeni predlog o zavrnitvi razpisa referenduma predlaga v podpis vsem parlamentarnim strankam.

Zbiranje podpisov za razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki na novo uvaja možnost dodelitve dodatnih pooblastil Slovenski vojski, se je sicer začelo v ponedeljek, pobudnik referenduma pa je Radio Študent.

'Zakon potrebujemo danes'

Že včeraj smo poročali, kakšne težave policiji na terenu predstavlja dejstvo, da še ni začel veljati spremenjen zakon o obrambi. Regionalni predstavnik v PU Maribor v Sindikatu policistov Slovenije Robert Zajc je namreč pojasnil, da morajo zdaj policisti sami opravljati delo, pri čemer je kot največjo slabost izpostavil dejstvo, da če med begunci in migranti pride do konfliktov, vojak ne sme posredovati. "Večkrat se zgodi, da se migranti spopadejo med sabo, ker so različnih narodnosti, in ko se to zgodi, vojak nima pooblastila, da posreduje, zato mora poklicati policista," je pojasnil. V tem času manjši konflikt že lahko preraste v množični pretep. "Zato zakon potrebujemo danes, ne čez 45 dni," je dodal.

Posredovanja so nujna še posebej, ko se večja množica tujcev odpravi proti avstrijski meji in pride do prerivanja, pri čemer se mora policist pogosto prebiti v središče množice in iz nje izvleči kakšnega otroka, da ga ne stisnejo ali pohodijo.

V ogromno pomoč bi bilo tudi, če bi vojska lahko pomagala, npr. da bi lahko pridržali nekoga, ki se pretepa. "V šotoru je 1000, 2000 ljudi, ko pride do množičnega konflikta, ga 10 policistov ne more rešiti, če pa agresivnega posameznika zadržiš že na začetku, lahko preprečiš večje masovno pretepanje," je povedal Zajc.

"Najmanjši problem je zbrati 3000 podpisov. Na poti je milijon ljudi, 3000 ali 4000 policistov tega ne more obvladati in še opravljati vsega drugega dela. Ne gre," je sklenil.

Pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe beguncev in migrantov v Celju razmere obvladljive

12.17: Pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe migrantov v Celju so razmere obvladljive in stabilne, je na današnji novinarski konferenci ocenil strokovni direktor Zdravstvenega doma (ZD) Celje Milan Rajtmajer. Pojasnil je, da ZD Celje nudi pomoč v opremi, reševalnih vozilih in osebju tudi na območju nastanitvenih centrov v Šentilju in Dobovi.

Rajtmajerja skrbi, kako urediti zdravstveno oskrbo v primeru, če bodo migranti ostali v celjskem nastanitvenem centru dlje časa. Kot je dejal, bodo ministrstvu za zdravje zato predlagali, da ustanovi posebno operativno strokovno skupino zdravstvenih delavcev, ki so v preteklosti že delali z migranti na kriznih žariščih in bi tako lažje obvladovali večje nastanitvene centre po državi.

Po besedah Rajtmajerja so se na predlog policije odločili zdravstveno pomoč migrantom, ki so nastanjeni na celjskem sejmišču, nuditi preko mobilne zdravstvene ekipe. Ocenil je tudi, da je drugi begunski val z zdravstvenega vidika bolj zahteven, saj je prisotno večje število otrok, nosečnic in starejših oseb.

Migranti so tako utrujeni, zaradi nižjih temperatur se pojavljajo prva akutna obolenja dihal in poslabšanja kroničnih obolenj.

"Migranti, ki prihajajo sedaj v večjih skupinah, so v celjskem nastanitvenem centru v povprečju od osem do 14 ur. V tem času jim v začasni ambulanti nudimo vso potrebno zdravstveno oskrbo. Vzpostavljen je način dela, ki onemogoča kakršen koli prenos nalezljivih bolezni na zaposlene v nastanitvenem centru ali na lokalno prebivalstvo," pravi Rajtmajer.

Vrednost opravljenih ur oktobra znašala 2100 evrov

Direktorica ZD Celje Alenka Obrul pa je predstavila finančno stran doslej opravljenega dela pri izvajanju zdravstvene oskrbe migrantov. Vrednost opravljenih ur je tako septembra znašala skoraj 1800 evrov, za porabljena zdravila pa še dodatnih 95 evrov.

Oktobra je vrednost opravljenega dela znašala nekaj več kot 2100 evrov, kilometrina za opravljene prevoze reševalnih vozil na relaciji Celje-Brežice in Celje-Šentilj pa je znašala 487 evrov.

Vsa porabljena finančna sredstva bo ZD Celje dobil povrnjena s strani ministrstva za zdravje, je še dejala Obrulova.

Nemčija: Mnogi begunci in migranti še pred registracijo odidejo neznano kam

10.34: V minulih nekaj mesecih je iz zavetišč v Nemčiji izginilo na stotine beguncev, mnogi še preden so jih registrirali. Kam so odšli, oblastem ni jasno. Še posebej veliko jih pogrešajo na Spodnjem Saškem, poroča nemški Deutsche Welle.

Sodeč po raziskavi časnika Neue Osnabrücker Zeitung je v tej zvezni deželi na severu Nemčije oktobra neznano kam odšlo kakih 700 od okoli 4000 tam nastanjenih migrantov. Številni so izginili, še preden so jih uspeli registrirati, kar je prvi korak v postopku pridobivanja azila. Podobno se dogaja v drugih nemških zveznih deželah, a v manjšem obsegu.

Ker se je begunski val okrepil, policija ne more več registrirati vseh takoj ob prihodu

Po zakonodaji bi bilo treba begunce registrirati takoj ob prihodu v Nemčijo, a odkar se je begunski val okrepil in v državo prihaja na tisoče ljudi dnevno, v praksi policija tega ne more več izvajati. Ljudi zato najprej oskrbijo, nato jih prepeljejo v centre po državi in šele tam naj bi vse tudi registrirali. A v teh centrih beguncev na silo ne morejo zadržati.

Če center zapustijo pred registracijo, postanejo nezakoniti imigranti

Po drugi strani pa so migranti, ki begunski center zapustijo še pred registracijo, po zakonu nezakoniti migranti. Če jih ustavi policija, se morajo vrniti v centre in celoten postopek registracije steče znova.

Nemčija izgublja nadzor

Strokovnjak za migracije z univerze v Osnabrücku Jochen Oltmer opozarja, da gre za nov vidik begunske krize, ki ga ne smemo zanemariti. Po njegovem je to še en dokaz, da država izgublja nadzor.

Kot pravi, mnogi begunci pač ne želijo ostati tam, kamor so jih oblasti namestile. Tako nekaterim ni všeč na podeželju, ampak želijo v atraktivnejša mesta, mnogi pa preprosto želijo k sorodnikom in prijateljem, ki živijo kje drugje v Nemčiji ali celo v drugi državi.

S tega vidika Oltmer dvomi v sedanji sistem relokacije beguncev po državi, saj otežuje njihovo integracijo. Mreže znancev, prijateljev in sorodnikov, ki jih že imajo v Nemčiji, so namreč ključnega pomena za vključevanje beguncev v družbo. Varnostnega problema Oltmer zaenkrat ne vidi, saj po njegovem ne gre za to, da bi se ljudje zavestno izogibali registraciji.

Predlaga predvsem, da se postopek registracije migrantov izvede čim prej po njihovem prihodu v Nemčijo, saj je to v interesu vseh - beguncev, ki bodo tako dobili določeno varnost in zagotovila o svojem prihodnjem statusu, države, ki bo znova prevzela nadzor nad situacijo, in občin, ki bodo lažje načrtovale svoje dejavnosti.

Vzpostavitev 'tranzitnih območij': ločevali bi ekonomske migrante in begunce, prve po hitrem postopku vračali v domovine

Korak prav v to smer naj bi bila vzpostavitev t.i. tranzitnih območij, o katerih poteka razprava v Nemčiji. V teh conah vzdolž meje bi predvsem ločevali ekonomske migrante od tistih, ki so verjetno upravičeni do zaščite v Nemčiji. Prve bi po hitrem postopku nato vračali v njihove domovine.

Vzpostavitev tranzitnih območij glasno zahteva na Bavarskem vladajoča stranka CSU, saj tja preko meje z Avstrijo prihaja daleč največ beguncev. Stranka CDU kanclerke Angele Merkel se z njimi strinja, zataknilo pa se je pri koalicijskih socialdemokratih (SPD), ki vsaj zaenkrat pravijo ne. Bojijo se, da bodo ta območja postala nekakšni veliki pripori za migrante.

V nov hrvaški center v Slavonskem Brodu prispeli prvi begunci

10.21: V nov hrvaški zimski tranzitni center v Slavonskem Brodu, ki lahko sprejme 5000 ljudi, je danes prispel vlak iz Tovarnika s prvimi 1000 begunci in migranti. Po registraciji jih bodo še danes prepeljali v Slovenijo. Dosedanji begunski tranzitni center v Opatovcu naj bi zaprli v nekaj dneh.

Hrvaška vojska je novi tranzitni begunski center, ki ima boljše pogoje za bivanje v zimskem času kot tisti v Opatovcu ob meji s Srbijo, pripravila v dveh tednih. Tudi službe, ki skrbijo za sprejem beguncev in migrantov, bodo imele boljše delovne pogoje. Postavili so več velikih ogrevanih šotorov s posteljami in sanitarne objekte ter poljsko bolnišnico.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes v Slavonskem Brodu novinarjem povedal, da danes pričakujejo še dva vlaka iz Tovarnika, s katerima bodo pripeljali preostale begunce iz Opatovca. Potrdil je tudi, da bo danes v Slavonski Brod prispel tudi prvi vlak z begunci iz Šida v Srbiji, kot je bilo dogovorjeno prejšnji mesec s kolegi iz Beograda.

Z neposredno izredno železniško povezavo med Šidom in Slavonskim Brodom se nameravajo izogniti nenadzorovanim prehodom zelene meje med državama.

Medtem so iz Šida sporočili, da bo prvih 1000 migrantov prispelo s hrvaškim vlakom v Slavonski Brod dopoldne, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. V Šidu ob srbskih in hrvaških policistih pri organizaciji sprejema in prevoza ljudi sodelujejo tudi pripadniki Frontexa.

Vse begunce in migrante, ki bodo prišli v Slavonski Brod, bodo po registraciji predvidoma še isti dan odpeljali proti Sloveniji.

Nov zimski sprejemni center v Slavonskem Brodu:

V ponedeljek je na Hrvaško prispelo nekaj manj kot 8500 migrantov, od začetka krize pa približno 314.500. Samo danes do 9. ure je prispelo več kot 2000 prebežnikov.

V Dobovi trenutno 1000, v Šentilju 2800 beguncev

10.10: Največ prebežnikov napotijo v Šentilj, kjer jih bilo zjutraj več kot 2800, pričakujejo pa še en vlak iz Dobove.

V sprejemnem centru v Dobovi je bilo ob 9. uri okoli 1000 migrantov, ki jih bodo po policijskih postopkih in oskrbi v dopoldanskih urah napotili proti nastanitvenim centrom v notranjosti države.

Na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova sta v spremstvu hrvaških policistov danes pripeljala dva vlaka s skupaj nekaj manj kot 2200 migranti - prvi ob 2. uri, drugi pa nekaj po 4. uri. Po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi so prebežniki v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi nadaljevali pot proti Šentilju, Jesenicam in Vrhniki.

Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta prazna. Na mejnem prehodu Gruškovje sicer po najavi hrvaških varnostnih organov pričakujejo pet avtobusov z migranti, ki jih bodo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje.

V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 250, v nastanitvenem centru v Lendavi pa 487 migrantov, navajajo na soboški policijski upravi.

9.37: Sinoči so iz Dobove v nastanitveni center v Celje pripeljali 441 neevidentiranih migrantov. Večina migrantov je bila iz Sirije in Afganistana. V skupini 441 migrantov je bilo 122 otrok. Štirim osebam, dvema odraslima in dvema otrokoma, so zaradi izčrpanosti pomoč nudili v Splošni bolnišnici Celje, so sporočili s PU Celje.

Migranti so nastanitveni center Celje zapustili danes, okoli 9, ure, ko so jih z avtobusi odpeljali v Gornjo Radgono.

V popoldanskih urah pričakujejo prihod nove skupine okoli 450 migrantov. Postopki evidentiranja bodo potekali na Mejnem prehodu Dobovec in v nastanitvenem centru Celje.

9.29: Odbor za notranje zadeve bo obravnaval predlog novele zakona o delu v policiji, s katerimi bi lahko v pomožno policijo vključili nekdanje in upokojene policiste, ki bi pomagali pri obvladovanju begunske krize.

Predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji je v DZ vložila vlada, DZ pa bo o njem odločal po nujnem postopku. S spremembami želi vlada fleksibilneje urediti delo pomožnih policistov, in sicer tako, da se bo lahko v pomožno policijo vključilo že preizkušene, preverjene in usposobljene nekdanje in upokojene policiste do starostne meje, ki je še sprejemljiva za opravljanje nalog v policiji, in sicer se ta starost zvišuje na 60 let. Vlada spremembe predlaga predvsem z namenom, da pridobi večje število pomožnih policistov, ki bi se vključili v obvladovanje begunske krize.

V pomoč se bodo vključili tudi brezposelni, uprava za zaščito in reševanje bil lahko začela pogodbe sklepati že danes

Uprava RS za zaščito in reševanje pa bi lahko že danes začela sklepati prve pogodbe o zaposlitvi brezposelnih, ki bodo v okviru javnih del pomagali pri obvladovanju begunske krize. Gre za okoli 260 oseb, ki bodo opravljale koordinativne naloge, pomagale pri čiščenju sprejemnih in nastanitvenih centrov ter pomagale pri razdeljevanju hrane in drugega materiala.

Avstrijci sprejemajo migrante

9.24: Danes je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 430 migrantov. Pred 9. uro so vsi tujci začeli zapuščati nastanitveni center. Odšli so proti nekdanjemu mejnemu prehodu v Gornji Radgoni. Avstrijski varnostni organi migrante sprejemajo. Promet čez reko Muro je urejen s semaforji in poteka izmenično enosmerno, so sporočili s PU Murska Sobota.

Iz nastanitvenega centra Lendava v Gornjo Radgono trenutno poteka prevoz 300 migrantov. Iz Celja pa bo v dopoldanskem času v nastanitveni center v Gornjo Radgono prepeljanih še 450 migrantov.

S strani hrvaških varnostnih organov smo bili obveščeni, da bo med 12. in 13. uro iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod Petišovci z 13 avtobusi pripeljano okrog 750 migrantov. Postopek evidentiranja teh tujcev bo potekal v sprejemnem centru v Petišovcih in v Dolgi vasi.

V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.

Večer v Šentilju:

ZN opozarjajo na problem begunskih otrok brez državljanstva

8.48: Vsakih deset minut se na svetu rodi otrok brez državljanstva, ta problem pa se je še zaostril z vojno v Siriji, ki je privedla do najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni, so danes sporočili Združeni narodi, ki želijo do leta 2024 odpraviti status apatrida.

V 20 državah, kjer živi največ oseb brez državljanstva - ta problem je največji v Mjanmaru, Slonokoščeni obali in na Tajskem - se vsako leto rodi najmanj 70.000 otrok apatridov.

"Lahko se soočijo s težkimi problemi, ki jih bodo preganjali vse otroštvo in jih obsodili na življenje v diskriminaciji, frustracijah in obupu," je poudaril Guterres v poročilu, v katerem izpostavljajo težave teh oseb pri dostopu do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in zaposlitve.

Problem je še posebej velik med migranti in begunci, ki so prizadeti v konfliktu.

V Siriji lahko otroci pridobijo državljanstvo le preko očeta, vendar pa je več kot štiriletna vojna prisilila več kot štiri milijone ljudi k begu, 25 odstotkov družin pa je ostalo brez očetov. Vojna je tudi prisilila več sto tisoč Sircev, da skušajo najti novi dom v Evropi, vključno z ženskami, ki so med potjo rodile.

Visoki komisariat za begunce (UNHCR) izpostavlja, da je za sirske begunske otroke, ki se rodijo v državah azila, vitalnega pomena registracija rojstva, saj mnoge ločijo od staršev ali družin.

S tem bi preprečili, da bi otroci ostali brez državljanstva, priznalo pa bi se jim tudi, da so Sirci, kar bi jim omogočilo, da se lahko vrnejo v Sirijo, ko bi bili za to dani pogoji, so pojasnili pri UNHCR.

V poročilu izpostavljajo, da so v 30 državah potrebni nacionalni dokumenti za dostop do osnovne zdravstvene oskrbe, v 20 državah pa otrok brez teh dokumentov ne morejo niti cepiti.

UNHCR predlaga številne ukrepe za odpravo tega problema, med drugim reformo diskriminatornih zakonov, ki preprečujejo, da bi se državljanstvo z matere prenašalo na otroka. Menijo tudi, da bi otrok moral postati državljan države, v kateri je rojen.

V poročilu še izpostavljajo, da je diskriminacija glavni vzrok tega, da nekateri ne morejo dobiti državljanstva, saj lahko v 20 državah zavrnejo podelitev državljanstva na podlagi narodnosti, rase ali vere.

8.31: Danes okoli 7.45 je izredni potniški vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo organizirano prepeljal 600 v Sloveniji že evidentiranih migrantov, so sporočili iz PU Kranj.

V drugem valu v Slovenijo vstopilo 134.984 migrantov

8.16: V Slovenijo je od 16. oktobra 2015 do danes do 6. ure, vstopilo 134.984 migrantov, od tega samo v ponedeljek 8568. V sprejemnih in namestitvenih centrih je bilo ob 6. uri 6196 migrantov, največ na Šentilju in v Dobovi.

Število migrantov, ki so zapustili Slovenijo (predaja avstrijskim varnostnim organom in drugo), stanje 3. 11. 2015 ob 6. uri:

Policija opozarja, da podatke o številu migrantov, ki so vstopili v državo, vodijo od 16. oktobra, podatke številu izstopajočih tujcev pa šele od 20. oktobra, zato skupnega števila v obeh tabelah ni mogoče primerjati.

8.15: V nastanitveni center Vrhnika je bilo preko večera in noči nastanjenih 618 migrantov.

Na novem protestu Pegide znova več tisoč privržencev

7.39: Nemško gibanje Pegida, ki nasprotuje sprejemanju migrantov in beguncev, je v ponedeljek zvečer v Dresdnu priredilo nov protest, ki se ga je udeležilo okoli 8000 ljudi. Javnost je razburil vodja Pegide Lutz Bachmann, ki je nemškega ministra za pravosodje Heika Maasa primerjal z nacističnim ministrom za propagando Josephom Goebbelsom.

Bachmann je ministra označil za "najhujšega duhovnega hujskača" po Goebbelsu in nekdanjem televizijskem komentatorju v Nemški demokratični republiki Karlu-Eduardu von Schnitzlerju. Nemški socialdemokrati (SPD), iz vrst katerih prihaja Maas, so zato že pozvali k preiskavi proti Bachmannu zaradi spodbujanja sovraštva.

Zbrali so se tudi nasprotniki Pegide

V Dresdnu se je na protidemonstracijah zbralo tudi nekaj sto nasprotnikov Pegide, ki so protestirali proti sovraštvu in hujskanju k nasilju ter pozivali k odprtemu odnosu do sveta. Za varnost je skrbelo od 400 do 500 policistov, ki so skrbeli, da si udeleženci obeh protestov niso prišli preblizu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

O podobnih protestih so v ponedeljek zvečer poročali tudi iz nemškega Leipziga, kjer se je zbralo do 800 privržencev podružnice Pegide, gibanja Legida, na ločenih demonstracijah pa okoli 600 njihovih nasprotnikov.

Gibanje Pegida, s polnim imenom Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda, se je oktobra lani začelo v vzhodnonemškem Dresdnu kot protestno gibanje zaradi vse večjega priseljevanja zlasti mladih muslimanov v Evropo in Nemčijo.

Iz Hrvaške proti Sloveniji najmanj 6000 ljudi dnevno

7.04: V novi hrvaški začasni tranzitni center v Slavonskem Brodu bo sicer danes ob 8. uri pripeljal prvi vlak s 1000 begunci iz Opatovca. Begunce naj bi od srede v Slavonski Brod vozili neposredno iz srbskega Šida. Sprejeli naj bi med šest in sedem vlakov s po 1000 ljudmi, kar pomeni najmanj 6000 ljudi dnevno, ki bodo vstopili na Hrvaško in jo tudi zapustili v smeri Slovenije.

Ponoči v Dobovo prispeli novi štirje vlaki z begunci in migranti

6.23: Včeraj ob 18. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 2.262 migrantov. Avstrijski varnostni organi so zvečer na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo  državo sprejeli tudi teh 2.262. Včeraj so tako skupno sprejeli 6.580 migrantov, so sporočili s PU Maribor.

Zvečer in ponoči so z vlaki in z avtobusi iz Dobove, Dobovca in Imena v nastanitveni center Šentilj pripeljali 2.816 migrantov. Trenutno je tako v nastanitvenem centru v Šentilju nastanjenih 2.816 oseb.

Sprejemna centra v Središču ob Dravi in Gruškovju sta prazna.

V nastanitvenem centru Šentilj pričakujemo vlak s 7 vagoni migrantov, ki je iz Dobove krenil ob 5.50. Hrvaški varnostni organi so najavili, da bodo na Mednarodni  mejni  prehod  Gruškovje pripeljali 5 avtobusov z migranti. Vse bodo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje.

6.14: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 250 migrantov, v nastanitvenem centru v Lendavi pa 487 migrantov.

V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov, so sporočili s PU Murska Sobota.

5.26: Od včeraj od 19. ure do 4.30 danes so na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljali štirje vlaki s 4333 migranti. Po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi, so tujci v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi nadaljevali pot proti Šentilju, Jesenicam in Vrhniki.

V sprejemnem centru v Dobovi je trenutno 600 tujcev, na železniški postaji pa nekaj več kot 1100. Po opravljenih policijskih postopkih in oskrbi bodo tujci nadaljevali pot proti nastanitvenim centrom v notranjosti države, so sporočili s PU Novo mesto in dodali, da napovedi hrvaških varnostnih organov o prihodu naslednjega vlaka še nimajo.

Tweets about begunci