Türk po glasovanju v VS ZN drugi. 'Kot kandidat sem naredil, kar je treba, zdaj je na vrsti država'

V prvem od več poskusnih glasovanj za izbiro kandidata za generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) v Varnostnem svetu organizacije je največ podpore dobil nekdanji visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres, malo več kot nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk na drugem mestu. Za položaj se sicer poteguje 12 kandidatov, med katerimi je polovica žensk.

"To je odličen rezultat, s katerim sem zelo zadovoljen," je Türk povedal po glasovanju. Po njegovih besedah mora zdaj država pokazati privrženost njegovi kandidaturi.

Izid po besedah Türka sicer ni povsem nepričakovan, saj so se, kot je dejal, "v zadnjih dneh nabirale vesti, da utegne priti do zelo dobrega rezultata". "Je pa izjemno dober in mislim, da mora biti Slovenija s tem zelo zadovoljna," je še dejal.

Po njegovih besedah je treba zdaj najprej "oceniti prehojeno pot in se nato dogovoriti za razumen in odgovoren način mednarodnega delovanja v diplomaciji z najvišjimi predstavniki naše države". V fazi, ki bo sledila, torej nekje do oktobra, bo po njegovem zelo pomembno dajati pravo politično spodbudo tej aktivnosti. "Ustvarili smo politični kapital, ki ga je treba oplemenititi z dodatno dejavnostjo na politični ravni," je dejal.

"Kot kandidat sem naredil, kar je treba v prestavitvi kvalitete kandidature, zdaj pa gre za to, da država pokaže privrženost tej kandidaturi in da se za to zavzema ob primernih priložnostih," je povedal. 

Koliko glasov je prejel, Türk ni povedal, dejal je le, da gre za več kot dvotretjinsko večino. Po navedbah neimenovanih slovenskih diplomatskih virov je sicer Türk od 11 od skupno 15 članic Varnostnega sveta prejel oceno "se spodbuja", od dveh "se ne spodbuja", dve pa sta bili "brez mnenja". Guterres je prejel 12 ocen "se spodbuja", še navajajo diplomatski viri.

Erjavec: Izid je močna spodbuda za naprej

"Smo izjemno zadovoljni z izidom," je dejal zunanji minister Karl Erjavec. "Izid razumemo kot priznanje kvaliteti naše kandidature in tudi priznanje našim aktivnostim, ki smo jih izvajali tako na ministrstvu za zunanje zadeve kot tudi na vladni ravni," je za STA dejal Erjavec.

Po njegovem mnenju je današnje glasovanje potrdilo, da je kandidatura bivšega slovenskega predsednika kredibilna in da gre za močnega kandidata. Poudaril, da je izid močna spodbuda za naprej. Tako bo že danes v Washingtonu, kjer se udeležuje srečanja zunanjih ministrov mednarodne koalicije proti skrajni skupini Islamska država, opravil pogovore za nadaljnjo podporo Türkovi kandidaturi.

Zunanji minister je ponovil, da Slovenija podpira stališče, da novi generalni sekretar ZN pride iz vzhodnoevropske skupine, v kateri je tudi Slovenija, ker je po načelu rotacije ravno ta regija na vrsti za vodenje svetovne organizacije. "Menimo, da bi bilo pravično, da bi bil kandidat iz vzhodnoevropske regije, ker je to edina regija, ki še ni imela svojega generalnega sekretarja," je še dejal Erjavec.

Poskusno glasovanje 

Poskusno glasovanje je potekalo z glasovnicami, na katerih so imeli člani Varnostnega sveta tri izbire pri imenu kandidata oziroma kandidatke. Obkrožili so lahko "se spodbuja", "se ne spodbuja" ali pa "brez mnenja".

V skladu z ustanovno listino ZN mora Varnostni svet izbrati kandidata in ga potem priporočiti Generalni skupščini ZN v potrditev. Pet stalnih članic ima pravico do veta in njihova beseda je odločilna, vendar pa pri poskusnih glasovanjih negativno mnenje stalne članice še ne pomeni avtomatičnega konca kandidature.

Sistem sicer spodbuja iskanje najmanjšega skupnega imenovalca, torej kandidata, ki je za peterico velikih sil najmanj moteč.

Končna odločitev o novem generalnem sekretarju bo predvidoma padla oktobra ali novembra, položaj pa bo prevzel s 1. januarjem 2017.

Mnogi menijo, da je napočil čas za prvo generalno sekretarko svetovne organizacije, pa tudi, da je tokrat na vrsti, da da kandidata vzhodnoevropska skupina, v kateri je tudi Slovenija s Türkom.

Slovenski veleposlanik v ZN Andrej Logar je za STA potrdil, da se je Türk zelo dobro odrezal in je pri samem vrhu med kandidati glede na podporo, ki jo je dobil. O natančnih številkah ni želel govoriti, ker je bilo glasovanje tajno.

Logar pravi, da se je potrdilo to, kar je tudi sam slišal na neformalnih pogovorih v ZN. Türk je zelo kredibilen kandidat, dobro podkovan v mednarodnih odnosih in temah, ki zadevajo ZN. Varnostni svet je s tem glasovanjem po Logarjevih besedah potrdil pravilnost odločitve slovenske vlade, da podpre kandidaturo, ker se je izkazal za zelo močnega kandidata.

Vsaj eden ali morda več kandidatov je dobilo namig, naj se poslovijo od upanja, da 1. januarja 2017 nasledijo Bana Ki Moona. Med njimi je eden, ki je dobil kar 11 negativnih ocen oziroma "se ne spodbuja".

Proces se bo nadaljeval, Varnostni svet bo imel še kakšno poskusno anketo, kot je bila ta, avgusta naj bi bil mir, znova pa se bo tekma ogrela jeseni.

Do takrat se lahko najde še kakšen kandidat ali kandidatka. Poleg Türka in Guterresa so na moški strani za zdaj v igri še nekdanji predsednik Generalne skupščine ZN in nekdanji zunanji minister Srbije Vuk Jeremić, nekdanji predsednik Generalne skupščine in nekdanji zunanji minister Makedonije Srgjan Kerim, zunanji minister Črne Gore Igor Lukšić ter zunanji minister Slovaške Miroslav Lajčak.

Skrajni čas za žensko generalno sekretarko?

Ženske se uvodoma, kot kaže, niso najbolje odrezale. Viri blizu Varnostnega sveta so potrdili, da ima na primer argentinska kandidatka in zunanja ministrica Susana Malcorra težave s stalno članico Veliko Britanijo zaradi spornega otočja Malvines oziroma Falklandi.

Rusija naj bi porivala naprej kandidaturo šefice Unesca Bolgarke Irine Bokove, kar zanjo ni nujno dobro, vsaj ne tako zgodaj. Za Novo Zelandijo je jasno, da podpira svojo kandidatko šefico Razvojnega programa ZN (UNDP) Helen Clark, Španija pa "svoje" kot na primer Gutteresa in Argentinko. Varnostni svet je za zdaj še zelo razdeljen, zato je visoka uvodna podpora za Turka toliko pomembnejša.

Ženske barve pa poleg Bokove, Clarkove in Malcorre zastopajo nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, nekdanja vršilka dolžnosti premierja Moldavije Natalia Gherman in nekdanja izvršna direktorica Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Christiana Figueres iz Kostarike.

Ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je pred današnjim glasovanjem napovedala, da bodo ZDA podprle kandidata, ki ima odlične vodstvene in upravljavske sposobnosti, je zavezan pravičnosti in preglednosti ter je zvest ustanovnim načelom ZN. "To ne bi mogla biti pomembnejša službe in ne bi mogel biti bolj pomemben trenutek, da izberemo kar najboljšega vodjo organizacije, od katere je odvisno veliko in od katere so odvisni mnogi," je še dejala novinarjem.

Britanski veleposlanik pri ZN Matthew Rycroft je pozval k izvolitvi močnega generalnega sekretarja. "Skrajni čas je za žensko," je dejal, a dodal, da se za položaj potegujejo tudi "zelo zelo močni moški" in da Velika Britanija ne bo uporabila veta, da bi moškemu preprečila izvolitev. Povedal je še, da je za London "še najmanj pomemben kriterij", da novi generalni sekretar prihaja iz Vzhodne Evrope.

Francija pa kot pomembne kriterije za položaj izpostavila jezikovne sposobnosti, vizijo in odločnost.